Med organizatorji referendumske kampanje, ki je z zavajanjem spodbujala volivce in volivke, da obkrožijo “4x proti”, sta bila tudi Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Slednje sedaj zbira prispevke, saj da je zaradi stroškov kampanje ostalo praznih žepov.
Temelj novinarskega poklica naj bi bila objektivnost in nepristranskost, a v osrednjih medijih temu že dolgo ni več tako. Novinarji in novinarke priznanih medijskih hiš in pa predvsem javne RTV Slovenija so v svojem poročanju precej pristranski in naklonjeni levemu političnemu polu ter tesno povezani z ideološko usmerjenimi nevladnimi organizacijami. To neobjektivnost “mainstream” novinarstva razgalja tudi zadnji referendum, kjer je le za las propagandi in zavajanju uspelo prepričati volilno telo, da izbere nadaljnje plačevanje obveznega RTV prispevka, torej da celotna Slovenija vzdržuje medij, ki je postal zaničevalen do velikega dela prebivalcev, do vseh tistih, ki ne volijo levo.
Še več, med uradnimi organizatorji najdemo tudi Društvo slovenskih novinarjev, ki se očitno ne misli več niti pretvarjati, da je nepristransko. Tako DNS kot novinarski sindikat sta namreč ob izidu referenduma glede ukinitve RTV prispevka izrazila veliko navdušenje. Ponovila sta že ustaljeno floskulo o tem, da naj bi ukinitev prispevka lahko povečala morebitne politične pritiske na javno televizijo, seveda ob pretvarjanju, da se to ni dogajalo že v preteklosti, denimo ko je Robert Golob iz RTV “čistil janšiste”. Ob tem je predstavnica sindikata Helena Milinković pozvala vlado, da umakne predlog novele zakona o RTVS iz vladne procedure, generalna sekretarka DNS Špela Stare pa je sicer zelo tesen izid slavila kot zmago javnega medija in javnega prostora.
Objektivnosti že davno ni več
Vendar pa so v Sloveniji novinarji in novinarke osrednjih medijev pravzaprav propagandisti ene politične struje – v tem primeru levičarstva, ki se sklicujejo na objektivnost in nevtralnost le, ko jim to ustreza, obenem pa zlorabljajo zaupanje svojega občinstva, ki ga skušajo manipulirati, namesto, da ga obveščajo. Dober primer izkrivljene objektivnosti DNS smo videli ravno to jesen, ko je slednje skupaj s sindikatom trenutni koaliciji očitalo, češ da se ne odziva na vabila javne televizije. Takrat je DNS sicer pravilno izpostavil, da morajo politiki odgovarjati vsem medijem in nastopati v informativnih oddajah. A kaj, ko je to isto društvo štiri leta molčalo ob tem, ko v času njegove vladavine kabinet Roberta Goloba ni odgovarjal medijem, ki niso bili po volji njegovemu režimu, vključno z Nova24TV. Takrat ne društvo ne sindikat novinarjev nista opozarjala na enakopravnost do vseh medijev, ki jo morajo v demokraciji gojiti politiki in pa sploh tisti iz vladajoče koalicije.
Vključevanje “neodvisnih” novinarjev v močno politično obarvano predreferendumsko kampanjo je tako le zadnji primer, ki razkriva dejansko pripadnost levi oligarhiji in strukturam globoke države pod vse bolj prosojno tančico nevtralnosti. Ko pa sta se referendumski prah in veselje nad polovično zmago polegla, je DNS očitno potipalo po svojih žepih in, vsaj tako trdijo, ugotovilo, da so precej prazni. Očitno RTV prispevek ni dovolj, tako da morajo sedaj pri državljanih prosjačiti še za donacije pri kritju kampanje, katere edini cilj je bil pravzaprav ohraniti medijski stroj, ki tem istim državljanom predstavlja propagando kot objektivno poročanje.
A. S.