Voditelji 29. držav članic zveze Nato so danes na vrhu v Londonu potrdili enotnost zavezništva, kljub določenim razhajanjem v stališčih, zlasti glede turške ofenzive na severu Sirije proti tamkajšnjim Kurdom, glavnim zaveznikom v boju proti džihadistom Islamske države na tem območju. V sklepni izjavi so potrdili pomen poštene delitve bremen in napovedali nadaljnjo krepitev obrambnih proračunov, a tudi pri tem prišlo je do razhajanj in prepirov. Po novi formuli bodo ZDA v proračun plačevale manj kot do sedaj, medtem ko bodo članice Evropske unije in Kanada plačevale več. Nemčija bo prispevala enako kot ZDA, to je 350 milijonov evrov.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o Natovi “klinični smrti” označil za nedostojno, škodljivo in nevarno. Macron je namreč ocenil, da je Nato “možgansko mrtev”, ker da ni sposoben skupnega strateškega premisleka. Glede tovrstnih vprašanj je Nemčija predlagala oblikovanje posebne skupine “modrecev”, ki bi pripravila določene reformne ukrepe.
Slabše od Slovenije le tri države
Mnenja znotraj Nata se krešejo tudi glede višine obrambnih izdatkov. Države so se leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih za obrambo prispevale vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Ob ZDA zaenkrat ta cilj dosega še osem od skupno 29 članic. Slovenija je po tem kriteriju z 1,04 odstotka BDP na začelju seznama držav članic. Slabše so le še Španija, Belgija in Luksemburg.
Nova formula
Glede obrambnih proračunov so se voditelji zavezniških držav strinjali, da bodo še naprej sledili zastavljenemu cilju, torej da bodo do leta 2024 za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije. Tako so se članice Nata dogovorile o spremembi formuli za izračun višine plačila v proračun Nata. Po novi formuli bodo ZDA v proračun plačevale manj kot do sedaj, medtem ko bodo članice Evropske unije in Kanada plačevale več. Nemčija bo prispevala enako kot ZDA, to je 350 milijonov evrov.
Boj proti terorizmu in boj proti kibernetskim napadom
Potrdili so tudi odločenost skupnega boja proti terorizmu in podčrtali pomen nadaljevanja boja proti džihadistični skupini Islamska država z urjenjem varnostnih sil v Iraku in Afganistanu. Prav tako so se voditelji dogovorili za okrepitev varnosti energetske infrastrukture ter okrepitev boja proti kibernetskim napadom in hibridnim grožnjam nasploh. V tem smislu so govorili tudi o nadaljevanju odvračalnih ukrepov proti Rusiji ob hkratnem nadaljevanju strateškega dialoga.
Lana Božič