“Na osrednji slovenski prireditvi minuli petek v ljubljanskih Stožicah je predsednik vlade dr. Robert Golob z izrazito enostranskim ideološkim sporočilom in selektivno interpretacijo zgodovine bolj kot na lastno nerazumevanje tega dogajanja jasno nakazal, da aktualna oblast nima želje po vključevanju in povezovanju, temveč po nadaljnji delitvi slovenskega naroda,” meni dr. Monika Kirbiš Rojs, sekretarka Državnega sveta RS.
Dr. Monika Kirbiš Rojs je kot članica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve sporočila svoj osebni pogled na državno proslavo, ki je potekala 9. maja v Stožicah.
“S spominjanjem na 80 let konca druge svetovne vojne, ki poteka v teh majskih dneh, smo spet zamudili priložnost, da bi dogajanja v tej vojni in po njej ter vlogo Slovenije v teh dogodkih postavili v ustrezen zgodovinski kontekst,” je uvodoma zapisala v sporočilu za javnost. Po njenem mnenju je predsednik vlade Robert Golob na osrednji slovenski prireditvi v Ljubljanskih Stožicah z enostranskim ideološkim sporočilom in selektivno interpretacijo zgodovine pokazal, da oblast ni naklonjena vključevanju in povezovanju, temveč nadaljnji delitvi slovenskega naroda. Medtem ko predsednica države Nataša Pirc Musar pogosto kritizira in obžaluje izvensodne medvojne in povojne poboje ter poziva k spravi, Golob nadaljuje z izključevanjem, kar po njenem mnenju odraža narativ trenutne vlade. Meni, da tudi najtežje zgodovinske rane ne bi smele biti prezrte.
Kritična je bila do dejstva, da je Golob omenjal vrednote NOB in boj proti nacizmu ter fašizmu, da pa je zavestno izpustil komunizem kot enakovreden totalitarizem, ki je v Sloveniji trajal najdlje. “Na slavju v Stožicah se je ponovno pokazalo, da ni želje, da bi naš pogled bil usmerjen v bodočnost. Predsednik vlade je namesto državotvornega sporočila poveličeval delo vlade in govornico izkoristil za kritiko opozicije, ki jo je označeval kot “desne populiste”,” je bila kritična.
Kritična je bila tudi do dejstva, da so v Stožicah spregledali pomembne zgodovinske dogodke ob koncu druge svetovne vojne v Sloveniji, Golob namreč ni omenil kapitulacije nemške vojske v Topolšici 9. maja 1945, kapitulacije v Šoštanju ali bojev na Poljani pri Prevaljah 15. maja 1945, kar predstavlja uradni konec vojne in zadnje evropsko bojišče. Po njenih besedah bi morali slovenski zgodovinarji te dogodke na novo ovrednotiti, saj je življenje tam izgubljeno po nepotrebnem, tudi teden dni po zmagi nad nacizmom. “Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, je dejal, da bi morala “Evropa končati svoje vazalstvo do ZDA”, čeprav bi takšna proslava morala biti predvsem priložnost, da se spomnimo ZDA v njenem zgodovinskem kontekstu in njenem doprinosu h končanju vojne morije na evropskih tleh,” je zapisala.
“Takšna zgodovinska slepota in Križmanova izjava o “vazalstvu” sta simptoma slovenske zablode, ko se namesto hvaležnosti za svobodo in sodelovanja v skupni evropski prihodnosti z ZDA kot partnerici na odprti sceni utrjuje ideološka zaprtost in sovražnost,” je poudarila.
Zaznala je več ideoloških in protokolarnih napak. Ocenjuje, da je bilo sporočilo proslave pristransko in selektivno, saj je bil uvodni pozdrav namenjen zgolj “tovarišicam in tovarišem” namesto državljankam in državljanom Slovenije, bil je namenjen le Ljubljančanom in Ljubljančankam, ne pa celotni Sloveniji. Poudarja tudi, da je prireditev financirana iz proračuna Mestne občine Ljubljana namesto iz državnega, kar je po njenem mnenju neprimerno, saj gre za državno obeležje.
Opozori na protokolarne napake, predvsem na povpraševanje le prvih treh predsednikov državnih institucij in spregledanje pomembnosti drugega doma parlamenta, Državnega sveta. Izpostavlja tudi, da je bil posebej pozdravljen bivši predsednik Milan Kučan, kar kaže na selektivnost in politično motiviranost celotne prireditve. Po njenem mnenju je proslava bolj politična manifestacija, ki spominja na propagando, namesto resno in dostojanstveno slavje, kot bi ga morale izvajati druge države ob koncu vojne.
S tem opozarja na nevarnost, da takšne interpretacije zgodovine vodijo v ponavljanje zgodovinskih napak in da je pomembno, da se temu javno nasprotuje, da se ohranijo resnicoljubni in spoštljivi spomini. “Za začetek je najmanj, kar lahko storimo, da si povrnemo dostojanstvo državnih praznikov. Naj ti ne bodo ideološki, temveč usmerjeni v prihodnost, takšni, da bomo lahko praznovali vsi,” je zaključila.
A. H.