Gospodarstveniki in drugi udeleženci razprave v Državnem svetu so izrazili jasno podporo referendumu o drugem bloku jedrske elektrarne Krško v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037.
V dvorani Državnega sveta se je danes v soorganizaciji Komisije Državnega Slovenije sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Gospodarske zbornice Slovenije odvila javna razprava Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo. Namen javne razprave je bil ob zavedanju, da se bodo potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji do leta 2050 najverjetneje vsaj podvojile, hkrati pa moramo zasledovati cilje razogljičenja, nasloviti načine, ki bodo Sloveniji omogočili doseči elektroenergetsko uvozno neodvisnost in podnebno nevtralnost do leta 2035. S tem v mislih je po mnenju sodelujočih treba pristopiti k posodobitvi nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in v čim krajšem možnem času sprejeti odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne.
Referendum o Jek 2 skupaj z evropskimi volitvami
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da mora biti skupni cilj prizadevanj energetske stroke, gospodarstva in odločevalcev “ob upoštevanju smernic zelenega prehoda in hkratnem zavedanju, da se bodo potrebe po električni energiji tudi zaradi digitalizacije, novih tehnologij in prehoda na brezogljično mobilnost še povečale – zagotovitev čim višje stopnje energetske samozadostnosti Slovenije oziroma zadostna količina trajnostne, zanesljive in cenovno dostopne energije za državljanke in državljane ter za podjetja. Tudi energetsko zahtevna podjetja. Slednjemu moramo nameniti posebno pozornost, da preprečimo, da bi se dekarbonizacija prevesila v deindustrializacijo Slovenije na eni in v energetsko revščino na drugi strani”.
Spomnil je, da mora po mnenju mnogih strokovnjakov vzdržna energetska strategija temeljiti na mešanici dostopnih energetskih virov ob upoštevanju lokalnih pogojev ter da je v 14 od 27 držav članic EU jedrska energija nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom in poleg obnovljivih virov pomembna sestavina energetske mešanice. Med temi državami je tudi Slovenija. “Kot je pri vsaki zahtevni temi, kakršna je tudi današnja, je treba na široko odpreti vrata razpravi, soočiti mnenja, prisluhniti stroki in tudi pomislekom – nato pa se mora slej ko prej javni diskurz prevesiti v izvedljive, odgovorne in realne politične odločitve,” je sklenil in dodal, da bi bilo morda primerno referendum o izgradnji Jek 2 in elektrarn z malimi modularnimi jedrskimi reaktorji izvesti z letošnjimi junijskimi volitvami v Evropski parlament.
Nizka cena električne energije je temelj gospodarskega razvoja
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je poudaril, da Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor, in sicer doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, vendar pa je način, kako bomo te cilje dosegli, naša odločitev. “Sam zastopam gospodarstvo, ki ne beži od te odgovornosti. Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, ki so že danes v samem svetovnem vrhu po trajnostnih kriterijih poslovanja, imajo na tem področju ambiciozne načrte. Za uresničitev pa bodo potrebovala tudi pomoč države. Pred nami so priložnosti za razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile krožno gospodarstvo, zajem ogljika in s tem spodbudile energetsko varčnost. Vendar je pogoj, da tem podjetjem zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja, kamor sodi tudi zanesljiva in cenovno vzdržna dobava električne energije,” je dodal.
Izpostavil je pomen energetske suverenosti, zaradi česar je treba spodbujati razvoj obnovljivih virov energije, hkrati pa se ne sme zanemariti prednosti, ki jih Slovenija že ima na področju hidroenergije in jedrske energije. Slovenija naj ubere svojo pot, ki bo zanjo najustreznejša.
“Smo pred velikimi energetskimi izzivi. Globalno. V primeru Slovenije pa menim, da jeključno vprašanje doseganja energetske suverenosti,” je dejal Mitja Gorenšček, predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in glavni izvršni direktor GZS. “Dejstvo je, da se bomo morali odreči fosilnim gorivom zaradi vpliva na podnebje in zaradi geopolitičnih razmer. Zato se moramo že danes odločiti – pozor, ne razmišljati, ampak odločiti – kako bomo elektriko pridobivali. Ker kakršna koli bo odločitev, govorimo o investicijah v infrastrukturo, ki zahtevajo leta,” je dodal.
Državni sekretar za projekt Jek 2 Danijel Levičar je predstavil vladne aktivnosti v podporo jedrskemu programu in projektu Jek 2. Osnovna statistika kaže, da v EU 100 jedrskih reaktorjev proizvede eno četrtino električne energije. Po vsem svetu skupno deluje 412 jedrskih reaktorjev, 58 jih je trenutno v izgradnji. Spomnil je, da se je odnos do jedrske energije spremenil, med drugim je COP 28 sprejel Deklaracijo za potrojitev jedrskih kapacitet ter da je Slovenija članica Evropske jedrske alianse. Izzive vidi v financiranju, dobavnih verigah, ki jih je treba ponovno vzpostaviti, ter v ljudeh in znanju. Slovenija je jedrska država, je dejal in dodal, da ima Jek 2 kot strateški projekt izjemno visoke prioritete. Poudaril je, da jedrska energije potrebuje močno podporo države in vseh vlad, ki bodo udeležene v času priprave in izgradnje ter da gre za medgeneracijski in vseslovenski strateški projekt, katerega cilj je dolgoročna in stabilna oskrba z nizkoogljično in vsem dostopno električno energijo. “Jek 2 ni dejstvo, ampak izbira – države, investitorja, državljanov in lokalnega okolja,” je bil jasen in dodal, da je ravno slednje izjemno pomembno, kajti “v Sloveniji projekti ne padajo zaradi pomanjkanja denarja. Padajo zaradi nepodpore ljudi, lokalnih okolij“.
Nizkoogljična družba zahteva podvojeno proizvodnjo energije
Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič je poudaril, da prehod v nizkoogljično družbo zahteva podvojitev proizvodnje električne energije, ki mora biti na voljo ob vsakem vremenu, cenovno dostopna ljudem in gospodarstvu ter z minimalnimi izpusti toplogrednih plinov. “Jedrska energija v kombinaciji z obnovljivimi viri je del mešanice energetskih virov, podpirajo jo inštitucije EU in številne države, ki se odločajo za podaljšanje obratovanja obstoječih in gradnjo novih jedrskih elektrarn. Slovenke in Slovenci se naj še letos, na referendumu skupaj z evropskimi volitvami odločijo glede gradnje Jek 2, vlada in investitorji pa prevzamejo odgovornost za uspešno izpeljavo projekta,” je pozval.
Danijel Crnčec iz Konzorcija za posodobitev NEPN je povedal, da mora Slovenija do konca junija letošnjega leta Evropski komisiji predložiti posodobljeni zadnji priglašeni NEPN. Pri posodobitvi strokovnih podlag in energetskih bilanc se ustrezno upoštevajo relevantni krovni in sektorski strateški in operativni dokumenti, ki jih je Slovenija sprejela, ustrezno pa se upoštevajo tudi sprejete odločitve in cilji, bodisi na ravni Slovenije bodisi na ravni EU, med drugim odločitev Slovenije o izstopu iz premoga najkasneje leta 2033, odločitev na ravni EU o znižanju izpustov toplogrednih plinov do 2030 za vsaj 55 % do 2030 ter odločitve, do katerih je prišlo v okviru sprejetja energetskega in podnebnega zakonodajnega okvira EU (zakonodajni paket “Pripravljeni na 55” & REPowerEU).
Po besedah Staneta Meršeta je cilj posodobitve NEPN podpora energetsko nevtralni in suvereni Sloveniji. Pri tem je posebna pozornost namenjena energetski in snovni učinkovitosti, prehodu na domače OVE in nizkoogljične vire, krepitvi zmogljivosti, povezovanja, sodelovanja, raziskav in inovacij ter zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo. Velik izziv je zato diverzifikacija virov, tehnologij in lokacij (OVE, JE, nizkoogljični viri), pri čemer NEPN podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije, treba pa je čim prej zagotoviti pogoje za odločitev glede Jek 2. Med izzivi je navedel tudi shranjevanje energije, pri čemer so prva prioriteta črpalne elektrarne, slediti pa je treba razvoju tudi pri baterijah, vodikovih tehnologijah in toploti. “Zavedati se moramo, da je do leta 2050 samo 26 let – kar delamo danes, bo imelo pozitivne in negativne učinke tudi v letu 2050 – ne priklepajmo uporabnikov na neučinkovite in ogljične rešitve,” je opozoril Merše.
Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050, katere cilji so razogljičenje in biodiverziteta, energetska neodvisnost (uvozna neodvisnost), delež OVE v končni rabi energije, ekonomska upravičenost, zagotavljanje zanesljive in stabilne oskrbe z EE ter zagotavljanje konkurenčnih cen EE. V povezavi s sončno energijo je izpostavil problem neusklajenosti med proizvodnjo in uporabo tako na dnevni kot na sezonski ravni, pri čemer so rešitve tega problema izredno drage. Upoštevati je treba tudi, da se bo z energetskim prestrukturiranjem povečalo povpraševanje industrije po EE vsaj za 3-krat. Izpostavil je problem paradoksa razogljičenja proizvodnje električne energije z OVE, saj povečevanje deleža OVE ne znižuje bistveno emisij CO₂ zaradi izravnavanja diskrepanc med proizvodnjo in porabo EE iz OVE s fosilnimi viri. Poudaril je tudi strateški pomen industrij materialov v globalni geopolitični situaciji, pri čemer meni, da je treba najti alternativo zemeljskemu plinu (vodik, biometan) ter izvesti elektrifikacijo procesov. Ključno je premišljeno, odločno in hitro ukrepanje vlade, sicer grozi deindustrializacija in nazadovanje, je dejal in dodal, da je nujna pospešitev postopkov umeščanja v prostor vseh objektov, potrebnih za doseganje podnebne nevtralnosti.
Julie Oddou, direktorica za evropske zadeve pri francoski Komisiji za alternativne energije in atomsko energijo (CEA), je pojasnila, da bo Francija podaljšala delovanje 56 obstoječih jedrskih reaktorjev, dokler bodo izpolnjeni varnostni pogoji. V načrtu je izgradnja 6 EPR reaktorjev do leta 2050, preučujejo pa tudi možnost 13 dodatnih GW jedrske zmogljivosti – kar ustreza približno osmim dodatnim EPR reaktorjem. Poleg tega načrtujejo močno podporo obnovljivim virom za proizvodnjo električne energije. Jedrska energija bo uporabna tudi za razogljičenje na drugih področjih. S tega vidika bodo ključni majhni, modularni reaktorji, ker so lahko posebej zasnovani za koproizvodnjo in jih je lažje postaviti kot velike elektrarne. Projekt gradnje novih zmogljivosti v Krškem bo po njenih besedah pripomogel k izboljšanju strateške avtonomije države. Posebej je izpostavila, da glavni konkurenti Evrope – Kitajska, ZDA, Indija … močno podpirajo svoje domače industrije in “bi morala EU postopati enako, če želi ohraniti strokovna znanje, kvalificirana delovna mesta in proizvodnjo tehnologij, ki jih bo potrebovala za doseganje ogljične nevtralnosti.“
“Nizkoogljične prihodnosti ne bo brez izdelkov in inovacij kemične industrije,” je pojasnil Simon Franko, direktor BASF Slovenija, ob tem pa kot velik izziv označil preoblikovanje kemične industrije v ogljično nevtralno in hkrati konkurenčno. EU je sicer pripravila mehanizem za okrevanje in odpornost, vendar “bojim se, da nismo bolj odporni, ampak še bolj odvisni. To pa ni naša strateška odločitev, temveč posledica nespametnih in neživljenjskih ukrepov in zakonov,” je bil kritičen Franko. Evropska industrija v zadnjih letih izgublja na konkurenčnosti. Pred 20 leti je bil globalni tržni delež evropske kemične industrije še 27-odstoten, zdaj je le še 14-odstoten. Opozoril je na nerealnost nemške politike, ki se je v času vlade Angele Merkel odločila za zaprtje jedrskih elektrarn, ob tem, da je država še pred vojno v Ukrajini proizvedla zgolj 30 % električne energije z notranjimi viri, in izrazil upanje, da Slovenija takšnih napak ne bo ponavljala. Prehod k trajnostni Evropi mora temeljiti na znanosti, imeti predvidljivo regulativno okolje in dostop do zelene, cenovno dostopne in trajnostne energije v zadostni količini. Nestabilna in visoka cena energentov spodkopava konkurenčnost evropske industrije, je bil jasen. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da ni ustreznih in učinkovitih ukrepov ter investicij v nove obsežne energetske vire. “Potrebujemo namreč znatne dodatne vire električne energije z nizkimi emisijami, da nadomestimo fosilna goriva in odvisnost od uvoza ostalih energentov. Če tega ne bo, pozabimo na ogljično nevtralnost,” je dodal.
Lina Jerina Ljubojević iz društva ENLITE je spregovorila o poročilu z mladinskega energetsko-podnebnega foruma. Pri tem je kot prioritete izpostavila zanesljivost oskrbe z nizkoogljično energijo, razogličenje industrije, uvedbo sistemskih rešitev ter energetsko samozadostnost Slovenije. Mladinski podnebni delegat Mladinskega sveta Slovenije na COP28 Rok Dolenc pa je med poudarki zaključnega besedila na področju energetike izpostavil potrojitev globalnih kapacitet obnovljivih virov in podvojitev povprečne globalne letne stopnje energetske učinkovitosti, prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih, pospešeno prizadevanje za postopno opuščanje premoga brez tehnologij zajema in shrambe ogljika ter čim prejšnjo odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne zadevajo energetske revščine ali pravičnega prehoda. Skupaj sta predstavnika mlajše generacije izpostavila, da se mladi zavedajo, da zanesljiva oskrba z energijo vodi v večjo kakovost življenja. Mladi želijo zanesljivo in varno ter cenovno dostopno za vse kategorije odjemalcev, pri čemer je pomembno, da je tudi nizkoogljična.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je zanesljiva oskrba s cenovno dostopno energijo ključna za obstanek in razvoj gospodarstva ter da ima Slovenija na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije, pri čemer je za uspeh ključno, da ne ponavljamo napak drugih držav. Nujno je tudi sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.
Zaključki, ki jih je predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, so izrazili tudi jasno podporo referendumu o Jek 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037, izpostavili nujnost, da NEPN odgovori tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, ter da morajo biti cilji, ki so zapisani v NEPN realistični, sicer bo morala Slovenija plačevati večmilijonske kazni. Med predlogi je tudi nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE (nizkoogljični vir energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU) in sprememba Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije EU leta 2030 znaša najmanj 42,5 %. V direktivi se mora zahteva po deležu iz obnovljivih virov nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov toplogrednih plinov.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, nato pa še plenum Državnega sveta.
C. Š.