Nemško gospodarstvo, ki velja za motor Evropske unije, je avgusta zabeležilo nepričakovan upad naročil v tovarnah, kar sproža skrbi o splošni gospodarski dinamiki v Evropi. Ekonomist dr. Štefan Šumah je v svojem komentarju na to novico poudaril, da bo upad naročil v Nemčiji neizogibno vplival na slovensko gospodarstvo, zlasti na panoge, ki so tesno vezane na nemški trg.
Po podatkih nemškega statističnega urada je obseg naročil v primerjavi z julijem padel za 0,8 odstotka, kar je precej slabše od napovedi analitikov, ki so pričakovali 1,2-odstotno rast. V medletni primerjavi pa se je obseg naročil kljub temu povečal za 1,5 odstotka, kot poroča nemška tiskovna agencija DPA.
“Sploh v panogi, ki jo zelo dobro poznam in ki je vezana v veliki meri na nemški trg, v livarstvu, je očitno posledično velik upad naročil tudi v Sloveniji,” je pojasnil Šumah. Po zadnjih podatkih kar nekaj livarn, ki oskrbujejo avtomobilsko industrijo in investicijske programe – na primer za prvogradnjo, kot so ventili – deluje z močno upočasnjenim tempom. Nekatere celo samo tri dni na teden, delavci pa so na čakanju. Kratkoročno se bo to še dalo obvladati z ukrepi, kot so čakanje na delo ali blage oblike zniževanja zaposlenosti, na primer prek upokojitev. Dolgoročno pa bo to močno prizadelo slovenski avtomobilski grozd in širše gospodarstvo, poudarja.
Brez upoštevanja večjih naročil je bil padec še izrazitejši – kar 3,3-odstotni v mesečni primerjavi. Podrobnejši podatki kažejo na različne trende po kategorijah: naročila investicijskih dobrin so upadla za 1,5 odstotka, potrošnih dobrin pa kar za 10,3 odstotka. Nasprotno so naročila dobrin za vmesno porabo dosegla triodstotno rast. Še posebej zaskrbljujoč je upad naročil iz tujine, ki so se skrčila za 4,1 odstotka. Od tega so naročila iz držav evrskega območja padla za 2,9 odstotka, iz drugih držav pa za pet odstotkov. Domača naročila so medtem narasla za 4,7 odstotka, kar kaže na večjo odvisnost nemškega gospodarstva od notranjega povpraševanja.
Ta nepričakovan padec prihaja v času, ko se nemško gospodarstvo sooča z izzivi, kot so energetska kriza, inflacija in globalne oskrbovalne verige. Podatki nakazujejo potencialno upočasnitev v ključnih panogah, kot je avtomobilska industrija, ki je močno odvisna od naročil investicijskih in vmesnih dobrin.
Šumah opozarja, da Nemčija vse bolj postaja “gospodarski bolnik” zaradi nerazumne zelene politike predhodne vlade, da pa tudi Angela Merkel pri tem ni povsem nedolžna. Kot najmočnejše evropsko gospodarstvo bo Nemčija vplivala na celoten kontinent. “Tudi recimo na Danskem, ki ima zelo stabilno in odporno gospodarstvo, se v njihovem paradnem konju – farmaciji množično odpušča, podjetja pa so v veliki meri zaustavila zaposlovanje nove delovne sile. Vse to pa kaže na veliko možnost recesije celotnega evropskega gospodarstva,” nadaljuje.
Potrebne “rezerve” zaradi enormnega primanjkljaja ne bo
Šumah še izpostavlja tveganje stagflacije – kombinacije dviga cen in padca BDP-ja. “Če bo ob dvigu cen in padcu BDP-ja nastala stagflacija, je težko reči, kaj storiti, saj se le-te boji večina ekonomistov, ker za njeno zaustavitev ni pravega ekonomskega ukrepa,” pravi. Meni, da se države lahko pripravijo s stabilnimi javnimi financami, rezervo v proračunu in manjšo javno porabo. V Sloveniji pa je težava, da rezerve v proračunu zaradi velikega minusa letos in planiranega minusa v naslednjem letu ne bo. Primanjkljaj, ki je trenutno še znosnih 68 odstotkov BDP-ja, se lahko v nekaj letih slabih razmer hitro dvigne nad 80 odstotkov.
Po mnenju ekonomista je v takih razmerah najboljša rešitev sprostitev zasebne pobude: manj birokracije, manj ovir za perspektivna podjetja, svoboden trg in manj regulacije. “Vendar pa ob socialistični vladi takih ukrepov žal ne moremo pričakovati,” dodaja. Ukrepi Evropske centralne banke (ECB) pa bodo morali biti zelo previdni, zlasti glede sprememb obrestnih mer – ne takih, kot so jih izvedli ob zadnji večji inflaciji, ko so strmo dvignili obresti in s tem zavrli gospodarsko rast.
T. B.