[EKSKLUZIVNO] Objavljamo najboljše odlomke: Knjiga Županov boj o ozadju apokalipse Franca Kanglerja (I. del)

Odlomek iz 1. poglavja – uvod
Pa začnimo obljubljeno popotovanje skozi zakulisje osebnosti Franca Kanglerja in dogodke, povezane z njim, ki so razburkali celotno slovensko javnost. Še danes nikakor ne morem dojeti, kaj se je zgodilo temu človeku in kako lahko nekateri z manipulacijo, zavajanjem in zlonamernimi interesi uničijo neko osebo ter povzročijo takšno stanje v državi. To je tudi vprašanje, na katero “bo moral” nekdo nekoč podati odgovor. V Mariboru, in posledično kasneje v vseh večjih slovenskih mestih, je bilo na ulicah več deset tisoč ljudi, predvsem v Mariboru je prišlo do množičnega prelivanja krvi in poškodovanja tuje lastnine. Ogrožena so bila življenja policistov, vstajnikov, nedolžnih občanov. Samo sreči se je moč zahvaliti, da ni prišlo do smrtnih žrtev. In po vsem tem organi pregona in ostale pristojne institucije ne vidijo razloga, da se zadevi pride do dna, kljub temu, da imajo glavne organizatorje, pobudnike in krivce na dlani? Danes je vsekakor težko preiskovati tiste, ki so s podajanjem neuspešnih kazenskih ovadb prepričali ljudi, da imajo kriminalca za župana, novinarje raznih medijev, ki so s svojimi objavami diskreditirali osebnost Franca Kanglerja v vseh pogledih, posameznike, ki so se organizirali v Facebook skupino in javno ter množično pozivali k vstajam zoper župana Kanglerja, posledično s tem povzročili tudi prelivanje krvi. Ne nazadnje so tukaj še intelektualci Maribora, kot so jih poimenovali mediji “pamet Maribora”, ki so se med seboj povezali in z javnim pismom pozivali Kanglerja k odstopu, iz pisma pa je razvidno, da so to storili predvsem zaradi njihovih političnih ali osebnih interesov in s tem prav tako vplivali na negativno mnenje javnosti o Kanglerju. Za vsemi temi navedenimi so imena in priimki, vsi so znani, če ne v celoti javnosti, pa organom pregona skoraj zagotovo. Potreben je samo nekdo, ki bo dogodke in osebe povezal v celoto ter zadostil pravici in zakonodaji.

Odlomki iz 4. poglavja – začetek konca župana Franca Kanglerja
Očitki o domnevnih političnih pritiskih omrežja Franca Kanglerja na medije ter ustrahovanja in diskreditacije novinarjev Večera in Dnevnika mi ob teh mojih ugotovitvah delujejo kot “bevskanje ščeneta”, ki je namerno sprovociral velikega psa, potem pa od njega dobil vzgojen odgovor. Po njihovo lahko mediji pišejo članke in komentarje, kakršne si zamislijo, tudi če naslovnika popolnoma diskreditirajo, nasprotna stran pa se ne bi smela braniti. V tem primeru se takoj čutijo napadene z očitki njihove diskreditacije in ustrahovanja. Žalostna, a poučna zgodba, ki se je zgodila v Mariboru, le potrjuje moje navedbe, da si mediji dovolijo veliko preveč in včasih gredo preko vseh meja, ne glede na žrtve in kolateralno škodo. Ravnatelj neke mariborske srednje šole je bil zasačen pri spolnem aktu s profesorico te šole, dijak ju je posnel z video kamero, posnetek pa je takoj zaokrožil na družbenih omrežjih in bil objavljen v medijih. Veliko posmehovanja, poniževanja in diskreditacij sta bila akterja deležna v teh dneh prav zaradi objave. Pa ne samo to, tudi mediji so ju pribili na križ kot največja grešnika. Mega hvaljeni slovenski radijski moderator in zabavljač iz znane radijske postaje je ravnatelja celo telefonično poklical iz oddaje ter z njim opravil posmehujoč in ponižujoč pogovor. In kakšen je bil epilog te zgodbe? Samomor ravnatelja! Je potrebno dodati še kaj več? Takoj po ravnateljevi tragediji so se mediji zavili v molk in verjetno po tihem molili, da jim ne bi kdo kaj očital.

Ob tem se je zgodil še en dogodek, ki se mi je močno vtisnil v spomin, v meni pa potrdil prepričanje, da je v celotni zadevi Kangler nekaj veliko več, kot njegova domnevna kriminalna dejanja, ki bi naj jih policija zaznala in katerih je osumljen. Dogodek me je močno pretresel in nakazal, da je res nekaj gnilega v “Dolini Šentflorjanski”. Skratka, na uho mi je prišla  izjava iz krogov mariborske policije “iz prve roke”, kako je takratni vodstveni delavec, zadolžen za predkazenski pregon Franca Kanglerja, izjavil, da je “Kanglerja potrebno kazensko in medijsko preganjati ter uničiti, ni pomembno, ali bodo kazenske ovadbe na sodiščih sedele ali ne”. Oseba, ki je to izjavila, je danes na visoki funkciji v organih za notranje zadeve na državnem nivoju. Ni dvoma, da tej izjavi ne bi verjel, saj je zaznana neposredno, pokazala pa je, kako osebno in iz kakšnega sovraštva organi pregona delujejo zoper Franca Kanglerja. Ob tem sem se večkrat vprašal, kaj je Kangler storil, da so izvajali takšen pogrom nad njim. Tudi sam ni imel prave razlage.

Anonimke so postale Kanglerjevo zlo tudi v nadalje, saj je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za forenzično preiskovanje pisav utemeljeno sumil, da so kriminalisti zoper njega s pomočjo anonimk, ki so jih sami pisali, peljali predkazenski postopek ter uporabo posebnih preiskovalnih ukrepov. Da je to njihova praksa, lahko potrdim tudi sam, saj mi je eden od kriminalistov, imenoval ga bom “Šlaci”, pri obravnavi nekega kazenskega primera predlagal, da kot kriminalistični tehnik fotografiram nek kraj, on pa bo napisal anonimko, priložil moje fotografije in na ta način uradno evidentiral zaznavo kaznivega dejanja. Povedal mi je, da tako on počne. Njegov predlog sem odločno zavrnil in mu predlagal, naj na kakšen drug način spelje zadevo in to brez mene. Skratka, članek v Večeru je v javnosti sprožil val neodobravanja, Kanglerja še dodatno očrnil ter med ljudmi ustvaril tezo, da si na tak način ščiti hrbet pri policiji.

Zelo zanimivo je tudi, da so se domnevno spornih zaposlitev in bonitet lotili samo in izključno v času županovanja Franca Kanglerja. Že v uvodu sem navedel, da sem pred skoraj tridesetimi leti z očetovo pomočjo in s sodelovanjem takrat vodilnih na policijski upravi tudi sam dobil službo v kriminalistični policiji. Če je to danes tako nevaren in škodljiv pojav, potem sem temu lahko le hvaležen, kajti skoraj trideset let moja družina eksistira, živi tudi od te službe, ki jo opravljam. Ali so mi znane zaposlitve v raznih institucijah po sorodstvenih in drugih ključih v preteklem obdobju, pa tudi danes? Ali mi je poznano, kako se v delovnih organizacijah po zvezah in simpatijah interno delijo delovna mesta? Ali bi o tem vedel kaj povedati? Seveda bi, ampak to očitno v teh institucijah ne bi bilo sporno, v primeru Kanglerja pa velik greh. Da delovna organizacija plača celotno izobraževanje in pridobitev stopnje izobrazbe svojemu delavcu in ga takoj čaka primerno delovno mesto, je očitno sporno samo v primeru podžupanje MOM Astrid Bah, drugje pa ne. A lahko zanikamo fiktivne razpise delovnih mest, za katera vsi vemo, da so že zasedena? A so res vsi ostali brezmadežni, samo Franc Kangler naj plača svoj greh?

Me je pa v tistem času zelo presenečalo, da je imel Kangler zanesljive informacije o dogajanju v policijskih vrstah in tudi o delu policistov zoper njega. To so bile informacije, ki jih sam nisem poznal in jih tudi ne bi mogel pridobiti, da bi mu jih jaz lahko posredoval. Dejal mi je, da me ne želi s tem izpostavljati in ogrožati, nakazal mi je le, da imajo nekateri kriminalisti dobre zveze med novinarji, se z njimi redno sestajajo in jim nudijo zelo zaupne informacije, nekdo iz policijskih vrst pa ima v objektu občine celo zaposleno sorodnico, kateri zaupa akcije, ki so jih izvajali, zadeve, ki jih delajo, osebe, ki jih obravnavajo, kakor tudi bodoče časovno in krajevno določene postopke. Ker pa ženska včasih ne more biti tiho in vse to pove v službi sodelavcem, ti pa tudi Kanglerjevemu šoferju, je krog zaključen.

Več sledi …

D. Č.