Estonski premierki Kaji Kallas, ki velja za eno najbolj odkritih kritičark Rusije v Evropski uniji (EU), se obeta najvišja zunanjepolitična funkcija v Bruslju. Z njeno izvolitvijo bi se Rusiji nedvomno poslalo zgovorno sporočilo.
27 voditeljev držav članic EU je Kajo Kallas predlagalo za izvolitev na najvišji diplomatski položaj v EU, ki ga trenutno opravlja Španec Josep Borrell, končna odločitev pa se pričakuje v tem tednu.
Če bodo voditelji EU v četrtek formalizirali njeno imenovanje in jo bo odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta odobril, bo postala prva vzhodnoevropejka v tej vlogi in prva Estonka, ki bo prevzela enega od vodilnih položajev v EU.
Rusi bi njeno glavo
Njena trdna protiruska drža je sprožila tudi ugibanja, da bi lahko bila njena kandidatura za najvišjo diplomatsko vlogo blokirana zaradi strahu, da bi se s tem izzvalo Moskvo. Zaradi njenega neprizanesljivega odziva na rusko agresijo si je celo prislužila status iskane osebe v Rusiji, predvsem zaradi njenih prizadevanj za odstranitev spomenikov iz druge svetovne vojne v njeni baltski državi, kar je Kremelj označil za “sovražno dejanje do zgodovinskega spomina”.
A diplomati so za Euronews povedali, da njeno neusmiljeno stališče do Moskve ni predstavljalo glavne ovire pri njeni nominaciji. Diplomati iz vzhodne Evrope še posebej podpirajo, da se lastni pogled vnaša v diplomacijo EU, kjer že leta prevladujejo Evropejci iz zahodne Evrope. Do njene skorajšnje nominacije prihaja navkljub temu, da je evropska liberalna skupina, ki ji pripada, po porazu na junijskih evropskih volitvah postala četrta največja politična sila v Evropskem parlamentu.
Priljubljena v tujini, manj doma
Do možne selitve Kallasove v Bruselj prihaja v času, ko se ta doma spopada z nizko stopnjo priljubljenosti. Do tega je prišlo na račun poročanj o poslovnih povezavah njenega moža z Rusijo. Avgusta 2023 se je namreč izkazalo, da je imel njen mož Arvo Hallik delež v logističnem podjetju, ki je nadaljevalo s poslovanjem v Rusiji, odkar je pred več kot letom in pol izbruhnila vojna v Ukrajini. Kallasova je tedaj zanikala, da bi bila seznanjena s povezavami podjetja z Rusijo in vse skupaj označila kot “politični lov na čarovnice”, ko je kritizirala rokovanje Viktorja Orbana z Vladimirjem Putinom med srečanjem na Kitajskem.
Kallasova se je pod drobnogledom znašla tudi marca, ko so EU diplomati njeno vlado obtožili umetnega napihovanja povračil za orožje, poslano Ukrajini, v okviru tako imenovane Evropske mirovne pomoči (EPF), ki državam članicam omogoča, da prejmejo delno povračilo za donirano orožje. Zneski, ki jih je zahtevala Estonija, so presegli zneske drugih držav članic, ki so dale podobne donacije, kar kaže na to, da je Talin svoje povračilo izračunal na podlagi cene novih vojaških kompletov, medtem ko je v Kijev pošiljal starejšo opremo. Estonsko zunanje ministrstvo je v odzivu na očitke odgovorilo, da je ravnalo skladno s pravili in da se Ukrajina “nikoli ni pritožila” nad kakovostjo opreme, ki jo prejema od Estonije.
Eden od izzivov, s katerimi se sooča Kallasova, ko se pripravlja na zaslišanje na odboru za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu, je, da dokaže svoje kvalifikacije pri izvajanju diplomatskega vpliva EU v drugih regijah sveta. Ne velja namreč za tako avtoritativen glas, ko gre za druge svetovne regije, vključno z Afriko, Bližnjim vzhodom in Latinsko Ameriko. Lahko bi bila zadolžena za oblikovanje diplomatskega stališča EU do konflikta, ki divja v Gazi, in do nestabilnosti, ki prihaja v drugih regijah, kot je afriški Sahel. Toda diplomati so dejali, da njeni dosežki “pragmatične” politike pomenijo, da je v dobrem položaju za posredovanje stališč EU o globalnih vprašanjih.
Vloga je omejena zaradi potrebe, da vse države članice EU soglasno podpirajo zunanjepolitične odločitve, pri čemer Kallasova po navedbah Euronewsa velja za osebo, ki ima potrebne veščine za doseganje soglasja med 27 zunanjimi ministrstvi, ki so včasih globoko razdeljena v stališčih. Te delitve so prišle v ospredje po napadu Hamasa na Izrael, 7. oktobra, in po ofenzivi izraelskih sil na območju Gaze. Estonija je zagovarjala trdno podporo pravici Izraela do samoobrambe, hkrati pa pozivala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava v Gazi. Skratka, Kallasova ne velja ne za najbolj izraelsko ne za najbolj propalestinsko usmerjeno voditeljico EU.
Povsem možno je, da si bo prizadevala za povečanje diplomatskega vpliva in pomembnosti med partnerji v regiji. Bila je namreč med najbolj glasnimi o nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ko je delala vzporednice s situacijo v Ukrajini in se spraševala, zakaj Zahod ni mogel odbiti ruskih napadov na Ukrajino na enak način, kot je to storil, ko je Iran sredi aprila na Izrael izstrelil rakete.
Ž. N.