Medtem ko nova vlada Janeza Janše in parlamentarna večina z novelo zakona o parlamentarni preiskavi krepita učinkovitost parlamentarnega nadzora nad oblastjo, se leva opozicija in njeni plačani aktivisti v civilni družbi vztrajno zaganjajo v kampanjo strahu. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v ostrem zapisu na družbenih omrežjih jasno pokazala na dvojna merila, ki jih uporabljajo tisti, ki so v prejšnjem mandatu sami zlorabljali iste institucije.
“Danes levičarji, ki so parlamentarno komisijo zlorabili za politični obračun s SDS (javno priznano kar se je počelo ves pretekli mandat) in komisijo dejansko spremenili v politično policijo, to želijo naprtiti novemu zakonu”, je zapisala Bah Žibertova.
Dodala je, da so z močjo večine izkoriščali komisije tudi za “brutalni obračun z mediji“, ki si niso upali pisati drugače od njihovih želja. Danes pa “taisti” zbirajo podpise za referendum, da bi preprečili reformo, ki takšne zlorabe omejuje.
Nič presenetljivega po njenem mnenju ni, da pri tem aktivno sodeluje CNVOS – krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, ki jih iz javnih sredstev plačujemo vsi davkoplačevalci. Kot je poudarila poslanka SDS, so vpoklicali celo “estradnike”.
Posebej zgovoren i ironičen pa je zapis ene od podpisnic, ki ga Bah Žibertova citira: “Svoj podpis sem oddala zato, ker si želim, da novinarji in uredniki delujejo, poročajo in kreirajo našo realnost brez pritiskov politike in ker si želim živeti v demokratični državi”. Ironija je očitna: tisti, ki so v času Golobove vlade z državnimi komisijami preganjali politične nasprotnike in neposlušne novinarje, se zdaj pretvarjajo, da branijo svobodo medijev in demokracijo.
Kaj prinaša novela?
Državni zbor je novelo sprejel 26. maja 2026 – kmalu po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade. Zakon omejuje možnost zlorabe ustavne presoje za blokado preiskav in prestavlja glavno sodno varstvo na obdobje po končanem poročilu komisije. Cilj je jasen: parlamentarne preiskave naj bodo orodje resničnega nadzora nad oblastjo, ne pa politično orožje za diskreditacijo nasprotnikov.
Nova večina s tem odpravlja prejšnje pretirane varovalke, ki so jih levičarji uvedli, ko so sami imeli moč, in ki so v praksi omogočale paralizo pomembnih preiskav. Nasprotniki pa novelo histerično označujejo za “politično policijo” – izraz, ki ga Bah Žibertova in drugi upravičeno obračajo nazaj: to so prav oni počeli v preteklih letih.
Referendumska kampanja levih aktivistov
Pobudniki referenduma so v sodelovanju s CNVOS-em že zbrali deset tisoče podpisov. Rok za 40.000 podpisov je 14. julij. Gre za klasičen poskus levega dela civilne družbe, ki živi od davkoplačevalskega denarja, da z referendumom blokira reforme nove vlade in zaščiti svoje privilegije ter prepreči morebitne preiskave njihovih preteklih dejanj.
Aktivacija “estradnikov” je v polnem pogonu, saj so se aktivirali tudi tisti, za katere javnost doslej še ni (veliko) slišala. “Gospa igralka (nikoli slišal za vas?), naj vas pomirim. Parlamentarna preiskava ne preiskuje novinarjev pač pa izključno politike ter fizične/pravne osebe, ki upravljajo z državnim denarjem. Ščiti državljane pred korupcijo funkcionarjev. Ravnokar ste oddali podpis #ZA KORUPCIJO,” je zapisal profil na X.
Gospa igralka (nikoli slišal za vas?), naj vas pomirim. Parlamentarna preiskava ne preiskuje novinarjev pač pa izključno politike ter fizične/pravne osebe ki upravljajo z državnim denarjem. Ščiti državljane pred korupcijo funkcionarjev. Ravnokar ste oddala podpis #ZA KORUPCIJO. pic.twitter.com/bllL7OxGr8
— brutusReloaded (@brutus91101394) July 3, 2026
Bah Žibertova s svojim zapisom jasno opozarja na to, kar mnogi vidijo že dolgo: ko leva stran izgubi oblast, takoj začne kričati o ogroženi demokraciji in pravni državi – čeprav so prav oni v času svoje vladavine največ prispevali k eroziji zaupanja v institucije.
A.H.