V zadnjih letih so zaradi nesmiselnih politik zelene agende in boja proti podnebnim spremembam postale v Evropski uniji sporne celo klimatske naprave v vročih poletnih mesecih, kakršen je letošnji junij.
Francija je ena od držav, ki se je z zmanjševanjem klim borila proti podnebnim spremembam, a se zaradi vse pogostejših vročinskih valov sedaj smiselnost takšnih ukrepov znova premleva v javnosti. V Franciji so namreč zadnji teden junija temperature dosegle tudi do 40 °C. Prejšnji torek je bil celo zabeležen kot najtoplejši dan v zgodovini meritev. Zato se znova zaostruje debata o uporabi klimatskih naprav za hlajenje.
Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora je pozvala k obsežnemu državnemu programu subvencioniranja klimatskih naprav v šolah, bolnišnicah in gospodinjstvih. Na drugi strani pa so celo sicer zadržani Zeleni začeli priznavati, da so določene oblike hlajenja danes neizogibne.
Francija ima sicer v primerjavi z drugimi državami precej nizko stopnjo uporabe klimatskim naprav. Slednje najdemo v okoli 25 odstotkih gospodinjstev, medtem ko jih ima v Španiji in Italiji kar 50 odstotkov domov, da ne omenjamo ZDA ali Japonsko, kjer so klime prisotne v 90 odstotkih gospodinjstev. Ima pa to precej resne posledice, saj tako francoske šole kot bolnišnice niso ustrezno hlajene. V zadnjih letih je zato odpadel pouk, medtem ko zdravstveno osebje opozarja, da so razmere nevzdržne.
Klime so v vročih dneh postale nuja za normalno življenje tako doma kot na delovnih mestih, glede zelene politike pa je popustila celo Zelenih Marine Tondelier, voditeljica Zelenih v Franciji, ki priznava, da so klime nujne v bolnišnicah in šolah. Tako je po lastnih besedah presegla svoj prejšnji odnos do klim, ki ga je sama poimenovala “protiklimska dogma”. Gre za pristop, ki je pogost v določenih vrstah okoljevarstvenih aktivistov, obenem pa je njena izjava pomembna v luči tega, da so do sedaj Zeleni smatrali klime kot “najslabšo rešitev za globalne spremembe”.
Levičarski okoljevarstveniki namreč poudarjajo, da zatekanje k klimatskim napravam ne naslavlja temeljnih vzrokov za globalno segrevanje, temveč samo blaži njegove posledice. Ker pa so zato te posledice bolj znosne po mnenju zelenih aktivistov hladilne klime pravzaprav odvračajo širšo javnost od boja proti glavnim vzrokom podnebnih sprememb. Nadalje je za njih hlajenje s klimamo problematično tudi samo po sebi, ker kljub temu, da ga poganja predvsem elektrika, pridobljena z jedrsko energijo, še vedno ponekod povečuje tudi uporabo fosilnih goriv. Težavni naj bi bili tudi hladilni plini v samih napravah, ki se štejejo med toplogredne pline, kot tudi odvajanje vročega zraka iz naprav, ki naj bi lahko zunaj dvigovalo temperature.
Podobne razprave so sicer značilne ne le za Francijo, temveč za celotno Evropo, kjer na splošno samo ena petina gospodinjstev uporablja klime. Po poročanju medija Politico, se je nedavno zapletlo glede tega tudi v samem srcu Evropske unije, saj je Evropska komisija zaradi vročinskega vala začasno morala izklopiti del hladilnega sistema v svoji stavbi Berlaymont v Bruslju, kjer delajo predsednica Komisije Ursula von der Leyen in približno 3.000 zaposlenih. Zaposleni so prejeli opozorila, naj se izogibajo izhodom v najbolj vročem delu dneva in pijejo dovolj tekočine.
Med zaposlenimi so se pojavile kritike, saj nekateri oddelki nimajo dostopa do učinkovitega hlajenja, medtem ko so višja nadstropja bolje opremljena. V evropskem parlamentu pa je zaradi povečane porabe energije pri hlajenju že prišlo do izpadov elektrike.
Evropa bistveno slabše opremljena s klimatskimi napravami
V primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko ima Evropa sicer še vedno občutno nižjo stopnjo uporabe klimatskih naprav. V ZDA ima klimatsko napravo približno 90 odstotkov domov. Tudi na Kitajskem je uporaba zelo razširjena, zlasti v mestih, kjer delež dosega 60–70 odstotkov, v številnih urbanih območjih pa celo več kot 90 odstotkov. V Evropi je slika precej drugačna. Povprečna stopnja opremljenosti gospodinjstev s klimatskimi napravami je približno 20 %, pri čemer obstajajo velike regionalne razlike. V južnih državah, kot so Španija, Italija in Grčija, je uporaba precej pogostejša zaradi višjih poletnih temperatur. V severnejših in zahodnih državah, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo in Nizozemska, pa je bila klimatizacija tradicionalno redka, čeprav se v zadnjih letih zaradi vročinskih valov precej povečuje. Tudi v Sloveniji se uporaba klimatskih naprav povečuje, predvsem v novejših stanovanjih, poslovnih prostorih in urbanih območjih, vendar še vedno ne dosega ravni, značilne za ZDA ali vzhodno Azijo. Kljub temu se zaradi zelene agende sedaj predvsem Evropejcem preprečuje, da bi se lahko normalno hladili v vročih poletnih mesecih.
A. S.