Medtem ko si aktualno vodstvo Občine Ilirska Bistrica pod taktirko župana dr. Gregorja Kovačiča rado pripenja zasluge za milijonske investicije, uradni proračunski dokumenti in zaključni računi razkrivajo povsem drugačno, za sedanjo oblast porazno sliko.
Podrobna analiza črpanja evropskih sredstev v obdobju 2022–2025 in podatki o izvrševanju proračuna v letu 2026 kažejo, da sedanje vodstvo v celotnem mandatu ni uspelo zagnati niti enega novega milijonskega evropskega projekta. Ko smo na občino naslovili konkretna novinarska vprašanja o poraznem črpanju, spornem delovanju 2,7-milijonskega podjetniškega inkubatorja in kadrovskem bohotenju občinske uprave, pa se je župan Kovačič kljub zakonski obveznosti zavil v popoln molk.
Tujega truda za skoraj 9 milijonov evrov, lastnih rezultatov le za vzorec
Pogled v zaključne račune Občine Ilirska Bistrica za leta 2022, 2023, 2024 in 2025 na prvi pogled kaže visok skupni priliv evropskih sredstev v višini 9.266.242 evrov. Vendar pa podrobna razčlenitev po projektih razgali dejstvo, da bi bilo pripisovanje tega zneska uspehu aktualnega župana dr. Gregorja Kovačiča popolnoma zavajajoče.
Kar 95,7 odstotka vsega počrpanega evropskega denarja – natančneje 8.868.432,38 evra – namreč izvira iz devetih projektov iz starejšega projektnega cikla, ki so bili pripravljeni in začeti leta 2022 ali prej, torej v preteklem mandatu. Levji delež tega zneska predstavlja en sam megalomanski projekt iz preteklega obdobja: Povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik (1. faza) z začetkom v letu 2020, ki je v občinsko blagajno prinesel 7.154.945 evrov oziroma kar 77,2 odstotka vseh evropskih prihodkov v obravnavanem štiriletnem obdobju. K temu je treba prišteti še podedovana projekta Celovite energetske sanacije objektov (začetek 1. 1. 2021), ki je leta 2023 prinesel 995.118 evrov kohezijskih sredstev, ter Komunalno opremljanje industrijske cone Bač (začetek 1. 1. 2020), iz katerega je občina leta 2023 počrpala 418.735 evrov.
Kaj pa je v štirih letih uspelo ustvariti ekipi župana Kovačiča? Za projekte, ki so se začeli po letu 2022, je občina v štirih zaključnih računih izkazala vsega skupaj 397.809,62 evra, kar predstavlja mizernih 4,3 odstotka vseh evropskih prihodkov. Stari projektni cikel iz prejšnjega mandata je torej ustvaril več kot dvaindvajsetkrat toliko evropskih prihodkov kot vsi projekti, začeti pod sedanjim vodstvom, skupaj. Še huje: med osmimi novimi projekti po letu 2022 (kot so Life for lifelines s 102.399 EUR, Protipožarne preseke s 96.676 EUR in 5G-WAT-ERR-IB s 94.031 EUR) niti eden ni dosegel niti 110.000 evrov, kaj šele, da bi občina pridobila kakšen nov milijonski infrastrukturni projekt.
Po izčrpanju podedovanega vodovoda v letu 2024 (ko je skupno črpanje zaradi tega projekta doseglo 6.827.296 EUR) je leta 2025 sledil prosti pad: občina je v celotnem letu 2025 počrpala le še 177.782 evrov evropskih sredstev.
Polom v letu 2026: Od obljubljenih 2,58 milijona evrov v pol leta počrpali le 4 odstotke!
Da ne gre le za začasni zamik pri izplačilih, temveč za popoln zastoj novega investicijskega cikla, potrjuje tudi Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Ilirska Bistrica v prvem polletju leta 2026.
Občina je v veljavnem proračunu za leto 2026 načrtovala, da bo iz evropskih virov prejela skupno 2.581.523 evrov – od tega 1.612.858 evrov prek državnega proračuna iz sredstev EU (konto 741) in 968.665 evrov neposredno iz proračuna EU (konto 78). Toda polletni izkupiček do 30. junija 2026 je katastrofalen:
- Na kontu 741 je občina v šestih mesecih realizirala zgolj 58.482 evrov oziroma 4 odstotke načrtovanih sredstev, pri čemer je iz Kohezijskega sklada (načrtovanih 1.444.440 evrov) počrpala 0 evrov.
- Na kontu 78 je od načrtovanih 968.665 evrov počrpala le 49.263 evrov oziroma 5 odstotkov.
Skupaj je torej občina v prvi polovici leta 2026 počrpala le 107.745 evrov oziroma borih 4 do 5 odstotkov načrtovanega evropskega denarja. Da so bile proračunske številke le gradovi v oblakih, dokazuje dejstvo, da je morala občina septembra 2026 z rebalansom proračuna načrtovane evropske prihodke zmanjšati za kar 2.007.347 evrov (na vsega 574.176 evrov) ter pri tem v celoti črtati vseh 1,44 milijona evrov predvidenih sredstev iz Kohezijskega sklada. Ob tem pa proračun za leto 2026 predvideva rekordno zadolževanje v višini 6.600.000 evrov.
Prazne predvolilne obljube, več zaposlitvenih mest na občini in 2,7-milijonski inkubator »brez zaposlenih«
Rezultati so še toliko bolj porazni v luči predvolilnih obljub dr. Gregorja Kovačiča. V svojem volilnem programu je namreč ostro kritiziral pretekle zamujene priložnosti, se skliceval na sosednje občine, ki so pridobile 5 milijonov evrov za visokostrokovna delovna mesta, in kot ključno rešitev za preprečevanje bega možganov napovedal »oblikovanje ekipe v občinski upravi za pridobivanje EU-sredstev«.
Zaključni računi razkrivajo, da se je občinska uprava kadrovsko in finančno res močno okrepila, a učinka pri evropskih sredstvih ni:
- Število zaposlenih v občinski upravi se je s 36 delavcev ob koncu leta 2022 (pred nastopom mandata dr. Kovačiča) povečalo na 38 delavcev ob koncu leta 2023, na 40 delavcev konec leta 2024 ter na 42 delavcev (in poklicnega župana) konec leta 2025 – kar pomeni povečanje za kar šest novih zaposlitev oziroma za šestino.
- Stroški za plače in druge izdatke zaposlenim (konto 400) so z 920.967 evrov v letu 2022 narasli na 1.056.711 evrov v letu 2023, na 1.167.457 evrov v letu 2024 in na 1.385.143 evrov v letu 2025 (kar je več kot 50-odstotno povečanje glede na leto 2022), v veljavnem proračunu za leto 2026 pa so načrtovani že pri 1.743.284 evrih – torej za kar 822.317 evrov (+89,3 %) več kot leta 2022.
Podobno klavrno se uresničuje županova obljuba o ustvarjanju kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo za univerzitetno izobražene kadre prek Podjetniškega inkubatorja. Projekt inkubatorja (OB038-23-0029), katerega vrednost v Zaključnem računu 2025 znaša kar 2.714.799 evrov (za njegovo tekoče delovanje in upravljanje prek Zavoda Znanje Postojna pa je v letu 2026 predvidenih še 86.000 evrov), naj bi sledil ameriškemu duhu »dream big« za prodor na globalne trge.
Toda proračunski podatki za leto 2026 in javno dostopne evidence o prejemnikih subvencij za najemnino v inkubatorju (v prvem polletju 2026 so bile te subvencije realizirane v višini 5.382 evrov) kažejo povsem drugačno realnost:
- Subvencionirane prostore koristi družba URSA SPEDITION d. o. o. (transport in logistika), ki je v 100-odstotni lasti turškega podjetja in ima sedež v Ljubljani, v inkubatorju pa zgolj poslovalnico.
- Preostala dva subvencionirana subjekta sta Nomli d. o. o. (trgovina na debelo s sadjem in zelenjavo, brez zaposlenih v letu 2025) ter Maja Psič s. p. (organizacija dogodkov, sedež izven inkubatorja).
- Po javno dostopnih podatkih za leto 2025 je imelo med vsemi subjekti zgolj podjetje XPATH CNC d. o. o. enega (1) zaposlenega, vsi ostali pa 0 zaposlenih.
Namesto pojasnil javnosti – kršitev Zakona o medijih
Ker gre pri porabi milijonov evrov davkoplačevalskega denarja in uresničevanju ključnih razvojnih zavez za vprašanja izjemnega javnega interesa, smo župana dr. Gregorja Kovačiča in občinsko upravo med drugim prosili za pojasnila:
- Koliko oseb je v občinski upravi zadolženih za pridobivanje EU-sredstev, kolikšni so stroški njihovih plač ter zunanjih svetovalcev v primerjavi s skromnimi 397.800 evri počrpanih sredstev za nove projekte?
- Koliko visokostrokovnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo je občina dejansko pomagala ustvariti v tem mandatu in kako komentirajo strukturo najemnikov v 2,71 milijona evrov vrednem Podjetniškem inkubatorju?
- Kateri je finančno največji posamični evropski projekt, ki ga je sedanje vodstvo samo pripravilo, prijavilo in zanj pridobilo sredstva, ter katere razpise je občina zamudila?
- Zakaj je bila v prvem polletju 2026 realizacija črpanja EU-sredstev le 4-odstotna in zakaj so morali septembra z rebalansom načrtovane evropske prihodke zmanjšati za več kot 2 milijona evrov?
Molk župana dr. Gregorja Kovačiča ob neizpodbitnih proračunskih številkah pa pove več kot tisoč besed: ko zmanjka podedovanih milijonskih projektov prejšnjega mandata, ostanejo le še prazne obljube, rastoči stroški občinske administracije in bežanje pred odgovornostjo do občanov.
C. R.