Podjetnikom, ki so se zbrali na 4. akademiji SBC, je ekonomist Egon Zakrajšek svetoval, kako naj se pripravijo na morebitno novo krizo. “Zagotoviti je treba likvidnostna sredstva, imeti dober nadzor nad fiksnimi stroški, aktivno izvajati finančno prestrukturiranje, razpršiti bazo strank in pripraviti načrt za izredno stanje,” je naštel.
Kot je v predavanju z naslovom Kaj nas čaka v letu 2019 dejal Zakrajšek, predstavnik ožjega vodstva sveta guvernerjev ameriške centralne banke, je slednje zelo pomembno, saj v nedavni veliki krizi tudi največje multinacionalke niso imele osnovnega načrta za spopad s krizo. Zakrajšek je povzel ravnanja ameriške in evropske centralne banke v času zadnjih kriz, ki so recesijo nevtralizirale s politiko obrestnih mer. A koridor, v katerem so se te gibale pred in na koncu krize, se je vsakokrat znižal in se je približal ničli. “Centralne banke tudi za t. i. navadno recesijo nimajo več dovolj manevrskega prostora,” je opozoril.
Kot je pojasnil, centralna banka za t. i. navadno recesijo, ki nastopi v gospodarskih ciklih, potrebuje okoli 500 bazičnih točk za nižanje ključne obrestne mere. “EU tega prostora nima nič, ZDA ga ima za okoli 200 bazičnih točk,” je nanizal. Zato ostaja vprašanje, kdo bo reševal gospodarstvo v naslednji krizi, odprto. Ena možnost je fiskalna politika, ki pa zaradi pogojev zadolževanja na trgu nima prav dosti prostora, je dejal.
Gospodarska rast se bo začela upočasnjevati
Ob tem je negotovo, kako se bodo finančni trgi navadili, da je obdobja poceni denarja po 10 letih konec. Težava pa je tudi dejstvo, da nad bančništvom v senci – medtem ko je bančni sektor močno kapitaliziran in reguliran – nima nihče pristojnosti. Za to bi bilo treba spremeniti zakone, ob tem pa se politika preveč zanaša, da bodo rešiteljice le centralne banke. A projekcije Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da bo “letos dobra gospodarska rast še vztrajala, nato se bo začela upočasnjevati in bo do leta 2022 konvergirala k dolgoročni potencialni rasti, ki je za Slovenijo malenkost višja kot v EU in ZDA”, je podjetnike pomiril Zakrajšek.
Vseeno napovedi spremljajo negotovosti, zaradi katerih te številke lahko po njegovih besedah zanihajo za dve odstotni točki navzgor ali navzdol, in to brez upoštevanja šokov. “S šoki, ki jih lahko prinesejo kaotični brexit, eskalacija trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko in pok nepremičninskega balona na Kitajskem, pa je kombinacijo negativnih učinkov težko ovrednotiti,” je poudaril. Je pa povedal, da bi zaostrene razmere na finančnih trgih ob kaotičnem brexitu, ki bi okrnil mobilnost trga dela v EU, zmanjšale obseg BDP v EU v letu 2020 za vsaj tri odstotke. Eskalacija trgovinske vojne bi prinesla 70-odstotni padec mednarodne trgovine, svetovni BDP bi se lahko zmanjšal za dva do tri odstotke, pri čemer bi bila Slovenija prizadeta še bolj, je dodal.
Reforme bi morala Slovenija že davno izpeljati, a tega ni storila
Še najtežje je ovrednotiti pok nepremičninskega balona na Kitajskem, saj jasnega odgovora, kaj se tam v resnici dogaja, ni. Po ocenah je na Kitajskem približno 20 odstotkov stanovanj praznih. “Če poči balon, bo to imelo ogromne posledice na njihov finančni sistem, kar bo vplivalo na finančne trge in mednarodno gospodarstvo,” je sklenil predavanje. Glede Slovenije je nato izpostavil, da bi morala spremeniti sistem, v katerem deluje slovensko gospodarstvo: “Vse reforme, o katerih se že dolgo govori, bi morala izpeljati v dobrih časih, a tega ni storila.” Tu je naštel večjo fleksibilnost trga dela, poenostavitev davčne ureditve ter odgovor na zaskrbljujoče demografske trende.
“Država se je tudi k prodaji NLB zavezala mnogo let nazaj,” je spomnil in pojasnil, da bi se morale vse stvari zgoditi, ko smo izplavali iz krize in ko nam gre razmeroma dobro. “To je nevarno in to bomo drago plačali v naslednji krizi,” je še ocenil.