Državni proračun je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta zabeležil 396 milijonov evrov primanjkljaja. Kljub temu Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo skupni primanjkljaj za leto 2024 znašal kar 1,4 milijarde evrov, pri čemer naj bi samo decembra dosegel 1 milijardo evrov, kar pa po mnenju Fiskalnega sveta znova odpira možnost za neracionalno porabo konec leta.
Fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna poudarja, da je konec leta obdobje, ko pogosto prihaja do neoptimalne porabe javnih sredstev. Zato poziva k večji disciplini pri upravljanju proračunskih sredstev in doslednemu spoštovanju fiskalnih pravil.
Poročilo Fiskalnega sveta navaja, da bi brez upoštevanja interventnih ukrepov proračun v prvih enajstih mesecih zabeležil 100 milijonov evrov presežka, podobno kot lani. Interventni ukrepi so letos znašali 500 milijonov evrov, lani pa kar 1,2 milijarde evrov. “Očiščeni” prihodki (brez interventnih ukrepov) so letos narasli za 9,4 %, kar je višje kot lani (3,1 %). Podobno se je okrepila rast “očiščenih” odhodkov, ki so narasli za 9,3 % (lani 7,2 %). Glavni razlog za rast odhodkov so visoka vplačila v proračunske sklade, zlasti v novoustanovljeni Sklad za obnovo, ter transferji Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zaradi uskladitev pokojnin.
Evropska komisija opozarja na tveganja
Poleg Fiskalnega sveta tudi Evropska komisija izraža skrb glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025–2028. Čeprav načrt formalno izpolnjuje zahteve, Komisija in Fiskalni svet opozarjata, da bo dejanska rast neto izdatkov verjetno presegla dovoljene omejitve. Glavni dejavniki za to so: spremembe plačnega sistema v javnem sektorju, uvedba sistema dolgotrajne oskrbe, reforma zdravstvenega sistema, neizpolnjevanje načrtov pri izvedbi velikih investicijskih projektov. Po načrtu bi lahko rast neto izdatkov v letu 2025 znašala največ 5,6 %, a sprejeta sprememba proračuna za leto 2025 predvideva kar 12,3-odstotno rast porabe brez interventnih ukrepov.
Potreba po večji proračunski disciplini
Fiskalni svet poudarja, da je konec leta obdobje, ko pogosto prihaja do neoptimalne porabe javnih sredstev. Zato poziva k večji disciplini pri upravljanju proračunskih sredstev in k doslednemu spoštovanju fiskalnih pravil. Neracionalno trošenje ob koncu leta bi lahko povečalo javnofinančna tveganja ter negativno vplivalo na dolgoročno vzdržnost državnih financ.
A. H.