Fiskalni svet je v februarskem poročilu opredelil najvišja tveganja za javno blagajno. Kot najvišje tveganje navaja morebitno povišanje plač v javnem sektorju, nevarnost pa preti tudi drugje.
“Ključno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ so vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju,” so zapisali med glavnimi poudarki.
Poudarjajo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev ohranjena glede na obdobje pred epidemijo. “Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU, ocenjujemo, da bi njen morebitni dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povišal tveganja za javne finance,” trdi Fiskalni svet.
Fiskalni svet opozarja, da so se tveganja za javno blagajno povišala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.
Treba je omeniti, da vlada napoveduje prenovo javnega plačnega sistema, a se pri tem spoprijema z zahtevami sindikatov, najprej zdravstvenega, nato pa sodniškega. Prvi zahtevajo vzpostavitev ločenega plačnega stebra, drugi pa še vedno pričakujejo povišanje plač, ki ga je predsednik vlade obljubil. Sodniški “happy end”, kot se je izrazil sam premier, naj bi znašal 600 evrov. Kako bo Golobova vlada reševala vzdržnost javne blagajne? Z reformo davčne zakonodaje, ki je prav tako napovedana in še vedno, na srečo mnogih, neuresničena. Ta bi namreč vsebovala še dodatno povišanje davčnih obremenitev delovne populacije.
Opozarjajo tudi, da je zavod za zdravstveno zavarovanje leto 2023 končal s primanjkljajem kljub rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnem povečanju transferjev iz državnega proračuna. “Od leta 2017 se povprečno povečuje za skoraj 40 % na leto, njegov delež v BDP je lani znašal že skoraj 0,6 %,” opozarja fiskalni svet.
Ž. K.