Fiskalni svet je podal oceno proračunskih dokumentov za 2024 in 2025. Ti so neustrezni, saj bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična. Prav tako je v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke.
“Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita ter v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij,” meni fiskalni svet.
Fiskalni svet hkrati opominja, da se pri izračunih kazalnikov že od epidemije covida-19 izločajo interventni ukrepi, kot so denimo ukrepi proti draginji in stroški obnove po poplavah, saj so časovno omejeni in ne vplivajo na strukturni položaj javnih financ. Kot pravijo, predloženi proračunski dokumenti kljub temu nakazujejo slabšanje javnofinančne slike.
Sanacija škode, ki so jo za sabo pustile poplave, po mnenju Fiskalnega sveta nakazujejo ravno nasprotno. Vlada bi morala delovati proticiklično, kar bi v obdobju še vedno razmeroma ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih v prihodnje, poroča STA. Hkrati pa je nadaljevanje ekspanzivne denarne politike tudi v nasprotju s prizadevanji denarne politike za brzdanje inflacije. Vladna politika namreč predstavlja zgolj še dodaten pritisk na vztrajanje visoke inflacije.
Vrsta očitkov
Proračunski dokumenti po mnenju Fiskalnega sveta ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov. Prav tako še vedno niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter onemogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili. Hkrati tudi razpoložljive ocene škode in stroškov obnove zaradi obsežnosti in nedorečenosti porajajo “določeno mero dvoma”, zato še ni mogoče podati verodostojne ocene potrebnih javnofinančnih sredstev, poroča STA.
Ker bo končna ocena škode visoka, je po prepričanju Fiskalnega sveta nujna visoka raven transparentnosti.
Ž. K.