Pet dni po Hitlerjevem samomoru se je v Avstriji odvila ena najbolj nenavadnih bitk druge svetovne vojne. Gre za do sedaj neznano bitko, v kateri so se Nemci borili z ramo ob rami z Američani. 5. maja 1945 so Američani s tremi tanki osvojili grad Itter na Tirolskem, kjer so Nemci v ujetništvu zadrževali številne francoske veljake, med drugimi tudi nekdanja premierja Paula Reynauda in Eduarda Daladierja ter generala Maxima Weyganda in Paula Gamelina. Zgodba se s tem še zdaleč ne konča.
Kmalu po osvoboditvi gradu so naleteli na velike težave. Pred gradom se je pojavile v boju utrjene enote sedemnajste Waffen-SS Panzer divizije, ki so kanili ponovno zavzeti grad in likvidirati francoske ujetnike. Za trenutek je bilo videti, da bodo SS-ovci dosegli svoje, a je usoda hotela drugače. Američanom, ki so bili v očitnem zaostanku v izurjenosti in številu mož, so se pridružili protinacistični pripadniki nemške vojske, ki so skupaj z Američani, ujetniki in njihovimi ženami ubranili grad.
Nenavadna bitka pa je postregla s še drugimi posebnostmi. Ne samo, da je šlo za edini trenutek v drugi svetovni vojni, ko si Nemci in Američani niso gledali z nasprotnih bregov, gre tudi za edino bitko v zgodovini vojn, v kateri so morale enote ameriške vojske braniti grad pred napadi nasprotnikov, piše Daily Beast. K bizarnosti celotnega dogajanja lahko zlahka prištejemo še dejstvo, da so bile ženske, ki so sodelovale v bitki – Augusta Bruchlen, ljubica takratnega francoskega vodje delavskega gibanja in žena francoskega generala Weyganda – tam zato, ker so tako hotele same.
Kljub pogumnemu boju ameriško-nemških zaveznikov so SS enote napredovale. V nekem trenutku je bilo popolno zavzetje gradu samo še vprašanje časa. V grajska vrata so usmerili majhen prenosni, a zato nič manj nevarni protitankovski netrzajni top, a v tistem trenutku so se v ozadju že pokazale zavezniške enote (tudi okrepljene s pripadniki avstrijskega protinacističnega gibanja), ki so SS enote dokončno pregnale.
Ž. K.