Danes smo lahko priča vsesplošnemu romanju levičarjev v Dražgoše, ki poskušajo bitko pri Dražgošah prikazati kot herojsko zmago partizanov nad nacizmom, zato ne čudi, da ta še vedno ostaja simbol odpora in narodnoosvobodilnega boja. V resnici predstavlja sramoto za partizane in je velik pokazatelj tega, koliko je bilo komunistom res do ljudi. Ne glede na to pa so se slovesnosti ob 76. obletnici bitke brez sramu v veliki meri udeležili člani stranke SD, ki so se z zastavami v rokah in ruticah natrpali na avtobuse, da ne zamudijo propagandne priložnosti, manjkali niso niti ministri Anja Kopač Mrak, Vesna Györkös Žnidar, Dejan Židan, evropska poslanka Tanja Fajon, predsednik republike, poslanec Matjaž Nemec in še bi lahko naštevali. Osrednja govornica je bila politična aktivistka in zagrizena levičarka Lara Janković, ki je bila tudi na kandidatni listi Združene levice na volitvah v Evropski parlament, a ji ni uspelo.
Še vedno se tako časti “hrabre” partizane, govorci pa imajo čast, da lahko z izdajalci zmerjajo vse, ki levi politični opciji niso po godu. Na Dražgošah je sicer vedno navzoče tiho politično vodstvo Slovenije, pogosto se je manifestacij udeležil tudi zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan. Tokratna osrednja govorka Jankovićeva je sicer lani v sodelovanju z veleposlaništvom republike Venezuele v Sloveniji pripravila predstavitveni koncert, na katerem je proslavila izid svojega zadnjega albuma – tega pa je poklonila kar “večnemu vrhovnemu poveljniku bolivarske revolucije Hugu Chavezu Friasu“. Izbrala si je tudi datum v marcu, verjetno zato, ker je Chavez umrl 5. marca (kako zanimivo – 5. marca je umrl tudi sovjetski diktator Stalin) pred štirimi leti, zato marčevski datum promocijskega koncerta njene zgoščenke, ki je posvečena temu komunističnemu diktatorju, zagotovo ni izbran naključno, kar kaže na njeno veliko občudovanje. Več kot primerna govorka, ni kaj.
Dražgošani so jih prosili, naj odidejo, a so naleteli na gluha ušesa
Še vedno je nekaj živih Dražgošanov, ki vedo, kaj se je zgodilo, in jih ni več strah tega javno povedati. Dejstvo je, da je bitka pri Dražgošah predstavljala veliko sramoto za partizane in velik pokazatelj tega, koliko je bilo komunistom res do ljudi. Pred vojno je bilo v Dražgošah čez 400 prebivalcev, le pet pa je bilo tistih, ki so imeli tajni komunistični krožek. Ti so leta 1941 povabili partizane, naj pridejo prezimiti v Dražgoše, čeprav večina prebivalcev nad njimi nikakor ni bila navdušena in jih je prosila, naj odidejo. Strah jih je namreč bilo, kaj bodo storili Nemci, ko ugotovijo, da v Dražgošah prezimuje Cankarjev bataljon. Nemci so to izvedeli in napadli Dražgoše, čeprav so prebivalci partizane lepo prosili, naj odidejo, a so se ti vseeno odločili, da bodo branili prebivalce in vas.
Vas je bila najprej deležna obstreljevanja od Nemcev, nato so ti poslali tudi pehoto. Že na prvi dan je večina pogumnih partizanov pobegnila na Jelovico, prebivalci pa so ostali v nemilosti Nemcev. Nemci so pobili 41 ljudi, več kot 80 pa prepeljali v Ljubljano v Škofove zavode. Pri tem je treba omeniti, da je bilo med padlimi 8 partizanov in 27 Nemcev, čeprav je partija s pomočjo propagandnega ustroja javnost prepričevala, da je umrlo na stotine Nemcev. Nemci so se ob napadu lotili tudi infrastrukture in zminirali vse hiše ter celo cerkev. Zaradi neposluha države so morali Dražgošani v veliki meri na lastnih plečih obnoviti vas, pri tem pa molčati, da bitka pri Dražgošah nikakor ne predstavlja velike zmage partizanov.
https://twitter.com/maceklj/status/951757469851836416
Partizani so s svojo naselitvijo v Dražgošah po besedah raziskovalca komunističnih zločinov Marka Štrovsa prebivalce v Dražgošah zavestno žrtvovali. Jasno je namreč, da Nemci ne bi povzročili škode, če iz naseljenih hiš ne bi streljali na njih. Iz tega razloga se človek opravičeno vpraša, zakaj hudiča pripravljajo manifestacijo s tolikšnim pompom, namesto, da bi se zavzeli za postavitev spomenika hrabrim Dražgošanom? Več kot očitno so propagandni nameni tisti, ki ženejo vsakoletne manifestacije. Namesto, da bi gradili skupno prihodnost na podlagi slovenskih simbolov, tako kot v času osamosvojitve, je na teh prireditvah prostor za rdeče zvezde in zastave, zato ne čudi, da mnogi “romarje” v Dražgoše primerjajo s pripadniki teroristične skupine Islamska država, ki naokrog vihrajo s črnimi zastavami in nasprotnikom vsiljujejo lastna prepričanja.
N. Ž.