V Franciji znova zagorela cerkev. Rekonstrukcija bo trajala več let. Požigalec naj bi bil levičar, naklonjen islamu. V Belgiji katoliška šola uvaja arabščino kot obvezni predmet. Razlog za to je tudi številno prebivalstvo migrantskega izvora.
Leta 732 je Karel Martel v bitki pri Poitiersu porazil Omajadski kalifat in s tem preprečil širjenje islama v Zahodno Evropo. Sablja polmeseca in zvezde je večkrat udrihala po stari celini, vendar je bila vedno znova pregnana. Danes pa se islamizacija širi po ulicah in mestih celine, vendar ne z vojno, temveč v imenu človekoljubja, strpnosti in solidarnosti. Služabniki globalizma odpirajo vrata Evrope tujcu, ki že stoletja naskakuje njena obzidja. Tragičen primer tega so Francija, Belgija, Nemčija, Velika Britanija in druge države, kjer se nam zdi, da Evropejci postajajo tujci v lastni domovini.
Širi se šepet o grozljivih posilstvih, umorih in zločinih, ki jih osrednji mediji in oblasti poskušajo utišati. Zblaznela liberalna politika ogroža staroselce, njihovo dediščino in kulturo. Ognjeni zublji goltajo cerkve, medtem ko črn dim zatemnjuje jasno nebo. Po poročanju Katoliške tiskovne agencije (Catholic News Agency) je julija letos združenje Observatorij za versko dediščino (Observatoire du Patrimoine Religieux) posredoval Francoski tiskovni agenciji zaskrbljive podatke.
Cerkev se je porušila v plamenih
Medtem ko naj bi bilo za požar, ki je julija zajel zvonik gotske stolnice Marijinega vnebovzetja v Rouenu, krivo naključje, gre tokrat za namerni požig. Ognjeni zublji so 2. septembra v zgodnjih jutranjih urah zajeli zgodovinsko cerkev Brezmadežnega spočetja v občini Saint-Omer, ki se nahaja na severu Francije v Pas-de-Calaisu. Cerkev je bila v požaru skoraj popolnoma uničena. Ogenj je pogoltnil streho in zvonik, zaradi česar se je cerkev porušila. Zublje, ki jih je zanetilo sovraštvo do krščanstva in Francije, so malo čez sedmo uro zjutraj ukrotili gasilci, ki naj bi jih bilo zaradi obsežnosti požara na prizorišču kar 120. Čeprav v požaru ni bil nihče poškodovan, je bilo zaradi varnosti evakuiranih približno 60 domačinov.
Prav tako je župnijskemu duhovniku Sébastienu Rousselu uspelo pred peklenskim ognjem rešiti več kot 20 verskih artefaktov, tudi relikvijski kip sv. Kornelija. “Z dovoljenjem gasilcev in pod njihovim nadzorom sem vstopil v cerkev, ko je bil požar pod nadzorom, da sem lahko vzel najpomembnejše stvari, predvsem ciborij ter nekaj spomenikov in predmetov,” je za medije dejal duhovnik. Prav tako je dejal, naj bi okna z vitarji, predvsem tista, posvečena Mariji, ne bila preveč poškodovana. Predsednik regije Hauts de France, v kateri se nahaja občina Saint-Omer, Xavier Bertrand, je zagotovil, da bo njegova administracija “stala ob strani mestu Saint-Omer v času rekonstrukcije in obnovitve te dediščine“. Neogotska cerkev je bila sicer dokončana leta 1859 in popolnoma renovirana leta 2018. Le nekaj dni po požaru naj bi v mestni hali že potekal sestanek z arhitektom, ki bo koordiniral rekonstrukcijo, da bi se slednja čim prej začela. Bo pa vseeno trajala več let.
Za požig odgovoren levičarski skrajnež?
Preiskava je pokazala, da je bilo v cerkev vlomljeno skozi okno, ki je bilo pred požarom razbito. Že istega dne zvečer so aretirali 39-letnega osumljenca Joëla Vigoureuxa, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi podobnih dejanj uničevanja in požiganja. Po nekaterih podatkih naj bi bil obsojen že 25-krat, od tega kar osemkrat zaradi požiganja cerkva. V enem primeru naj bi dobil tri leta zapora, a naj bibil že isti dan, ko je bil izpuščen, podtaknil požar v cerkvi. Oblasti obravnavajo požig kot uničevanje tuje lastnine s protikrščanskimi motivi.
V belgijski šoli arabščina kot obvezni predmet
Sovraštvo do kristjanov in napadi na cerkve so eden od stranskih učinkov velike demografske zamenjave. Slednja sicer vse bolj kaže posledice tudi v vsakdanjem življenju, ne le skozi nasilna dejanja. Sprememba v sestavi prebivalstva korenito vpliva na vrednote, kulturo in tudi na izobraževalni sistem oziroma na vrtce, šole in druge izobraževalne ustanove, ki se prilagajajo vse večjemu številu tujcev. Če v Sloveniji prihaja do tega, da je neka osnovna šola v Kranju uradna obvestila pošiljala tudi v albanskem jeziku, ki je vse bolj navzoč na nekaterih šolah, bo v novem šolskem letu v Leuvnu v Belgiji sekundarna (srednja) šola, ki deluje v sklopu Šole Svete trojice, uvedla arabščino kot obvezni predmet za šestošolce.
Opozoriti je treba, da gre, kot nam pove ime, za katoliško šolo. Učenje arabščine bo poleg učenja nizozemščine, francoščine, angleščine, španščine in nemščine del programa. S tem hoče šola posodobiti svoj izobraževalni program. Ob tem pa bo šola zmanjšala učne ure latinščine, gospodarstva, znanosti in matematike, da bi naredila prostor za arabščino.
Učenje arabščine tudi zaradi migrantskega prebivalstva
Direktor šole Frank Baeyens je razložil, da je bila izbrana arabščina, saj naj bi kot jezik, ki ne spada v indoevropsko družino, ponujala učencem in učenkam poseben izziv. Seveda pa je vlogo pri odločitvi imela tudi demografska multikulturna sestava zdajšnjega prebivalstva Belgije. Na šoli so namreč razmišljali, da bi kot jezik, ki predstavlja večji izziv, morda uvedli kitajščino ali madžarščino. Na koncu pa so izbrali arabščino tudi zato, ker naj bi slednja imela večji vpliv v belgijski družbi, ker je velik del prebivalstva migrantskega izvora in prihaja iz arabskih držav. Šolski direktor je tudi mnenja, da bo učenje arabščine dobro za učence migrantskega izvora, saj bo zahtevalo tudi zaposlitev učitelja, ki bo podobnih korenin.
A. S.