V prejšnjem prispevku v seriji Vojna spolov smo pisali o tem, kako je prišlo do nastanka moderne ženske, tule pa pišemo o tem, kakšne tegobe je ženskem prinesla modernost. Moderne ženske so čedalje manj srečne in čedalje teže najdejo stalnega partnerja, očeta svojih pogosto nerojenih otrok.
V času radikalnega feminizma, ko osrednji (levi) mediji ves čas pihajo na dušo ženskam, kako čudovite so, kako so boljše od moških, kako je prav, da so samostojne in neodvisne itd., in v času, ko se v okviru šolskega sistema skoraj povsod na Zahodu ženske zmotno učijo o tem, kako so bile v zgodovini njihove prednice žrtve toksične moškosti in družbene patriarhalne tiranije, prihaja med modernimi ženskami do množične narcisoidnosti, egocentričnosti in apriorne kljubovalnosti v odnosu do moških. Čeprav ženske same niso krive, da do tega prihaja, saj gre za vsesplošno družbeno ideološko programiranje, ki so mu v zadnjih desetletjih ženske izpostavljene od otroštva, pa ženske trpijo zaradi frustracij, ki jih povzročajo taki programi, ki onemogočajo harmonično partnersko razmerje med moškim in žensko.
Izgubljeni kompas modernih žensk
Ob poplavi socialnih omrežij se dogaja, da so ženske pri izbiri moških postale izredno izbirčne. Statistično gledano je ženskam všeč le še 20 odstotkov moških, medtem ko je najbolj obleganih v bistvu le zgornjih pet odstotkov moških. Ženske počnejo to, kar tradicionalne ženske niso počele nikoli: iščejo predvsem čedne, vizualno lepe moške in imajo z njimi spolne odnose. Ker gre le za 5–20 odstotkov moških, ki imajo žensk na voljo v izobilju, ti ženske pogosto zapustijo. V bistvu ima 80 odstotkov modernih žensk spolne odnose z 20 odstotki moških. Ko so ženske zapuščene ali ko odkrijejo, da ima njihov moški tudi druge spolne partnerke, te ženske pravijo, da so moški ničvredni in toksični, čeprav same dejansko ignorirajo štiri petine moške populacije.
Statistično gledano 20 odstotkov modernih moških nikoli nima spolnih odnosov (razen s prostitutkami). Dodatna težava je, da se moderne ženske visoko nosijo. Tudi tiste, ki niso med najbolj privlačnimi, se obnašajo, kot da so kraljice, in pričakujejo tak moški tretma, ker jim tako ves čas prigovarjajo mediji. Poleg tega do svojih moških partnerjev pogosto vzpostavljajo agresiven odnos, ker jim tako zapoveduje radikalna feministična ideologija, ki jo mediji in socialna omrežja prav tako ves čas propagirajo. Take ženske želijo v življenju uživati, kar pomeni imeti spolne odnose s številnimi moškimi, zabavati se, hoditi k frizerju, pedikerju, kupovati si drage stvari itd. Mislijo, da so jih moški dolžni razvajati z darili, s potovanji itd., ker naj bi same bile tako čudovite. Posledica tega je, da moški s takimi ženskami ostanejo nekaj časa le zaradi spolnih odnosov, potem pa jih zapustijo in z njimi ne želijo oblikovati resnega razmerja, se poročiti torej ali skupaj imeti otroke. Ob vsem tem imajo številne moderne ženske še vedno tisočletja star nagon, da želijo uspešnega moškega, ki bo zanje finančno skrbel. Realnost je takšna, da je takih moških danes zelo malo in še tisti, ki so, so glede žensk zelo izbirčni, da do njih povprečna ženska ne more (razen morda za razmerje za eno noč).
Ženski račun brez krčmarja
Moderni moški seveda nad razvojem dogodkov pri modernih ženskah niso navdušeni. Tudi oni imajo tradicionalne nagone oz. pričakovanja. Po eni strani je moškim statistično sicer res všeč približno polovica žensk. Pri ženskah jih ne zanimajo denar, status ali uspeh. Toda moški ne marajo ukazovalnosti modernih žensk, ki je posledica feministične ideologije, ki ubija naravno ženstvenost, ki jo moški tako cenijo. Moške motijo nenehni prepiri in pritožbe ter nenasitnost modernih žensk, ki hočejo, da jih moški razvajajo. Moški si želijo podrejenost žensk, a ne v negativnem smislu te besede, pač pa to, da bi jim ženska bila pripravljena slediti. Hrepenijo po ustrežljivosti ženske in miru v domačem okolju. Od stalne partnerke si želijo nedolžnosti, mladosti in lepote. Nič od tega ne dobijo, ker so danes ženske promiskuitetne in se za stalno razmerje odločajo pozno, po tridesetem letu, ko so njihova “najboljša” leta že mimo.
Ko odšteva biološka ura
Zaradi opisanega se številne moderne ženske znajdejo v frustracijskih situacijah, situacijah torej, ko ne morejo zadovoljiti svojih motivov, ker se jim na poti do realizacije tega postavijo ovire. Številne si še vedno želijo otrok, ker je materinstvo tradicionalni ženski program. Res je, da mediji poudarjajo, da je vse več modernih žensk, ki se odločajo, da ne bodo imele otrok, a je med njimi veliko takih, ki so se vdale v usodo, ker so sprevidele, da preprosto ne bo šlo. Ko začne odštevati njihova biološka ura, moderne ženske zajame panika. V svojih tridesetih letih čedalje teže dobijo partnerje in še posebej ne takih, ki bi bili pripravljeni z njimi vzpostaviti resno razmerje in imeti otroke. V tradicionalnih časih so imele skoraj vse ženske otroke, medtem ko je bilo takih moških le 40 odstotkov. Danes pa projekcije kažejo, da otrok na Zahodu kmalu ne bo imela kar polovica žensk. Opcija samohranilskih mater je problematična, ker to za žensko pomeni socialno in finančno odrekanje, kar je zelo naporno. Zato se za to opcijo odločijo le redke. Poleg tega proti ženskam dela vse, česar so se navadile v mladih letih. Vse odraslo življenje so težile k 5–20 odstotkom najbolj privlačnih moških, toda za ustalitev s stalnim partnerjem bi morale spustiti svoje kriterije in se odločiti za dosti manj privlačnega, manj uglednega, manj uspešnega in manj premožnega moškega. Razmerje s takim moškim bi bilo zaradi izvorno previsoko postavljenih pričakovanj za številne moderne ženske svojevrstna frustracija, zato se zanj raje ne odločijo.
Moderne ženske, pamet v roke!
Z levimi ideologijami deformirane zahodne družbe moderne ženske od otroštva naprej zavajajo. Posledica je trpljenje taistih žensk v zreli dobi. Nobene potrebe ni, da bi se ženske odpovedale prednostim, ki jim jih je dala modernost. Toda pri vsaki zadevi sta zmernost in srednja pot tisti, ki omogočata največji rezultat oz. srečo posamezniku. Moderne ženske bi se morale potruditi, da bi bolj razumele moške in se jim v določenem oziru prilagodile. V harmoničnem partnerskem razmerju dajeta oba partnerja in ne samo eden. V čem je smisel nasedati provokacijam radikalnega feminizma, če to posameznici, ki jim sledi, prinese samo nesrečo?
Mag. Tadej Ian