Osebna asistenca naj bi bila tik pred zlomom. Tako argumentirata predsednik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Andrej Zorko in Sindikata osebne asistence Nenad Vitorovič. Pravita, da je treba nemudoma sprejeti zakon o osebni asistenci. Kot pravi Vesna Melanšek, vodja Gibanja Nediskriminacija, pa velja ravno nasprotno. Osebna asistenca ne bo kar tako propadla, še več, sprejetje zakona o osebni asistenci bi lahko bilo celo škodljivo. Sindikalni zastopnik Vitorovič naj bi reševal predvsem svojo osebno situacijo. Levi oblasti pa grozijo, da se bodo v primeru sprejetja zakona organizirali in volili stranke, ki zakona ne podpirajo.
“Predsednik ZSSS Andrej Zorko in zastopnik Sindikata osebne asistence Nenad Vitorovič pritiskata na vlado, naj spremembe Zakona o osebni asistenci sprejme po nujnem postopku. Grozita z razpadom sistema, z “zlomom” osebne asistence, z alarmističnimi scenariji. To je čista manipulacija. Osebna asistenca se ni sesula do zdaj – in se tudi v nekaj mesecih ne bo. Sistem se ne rešuje z rezanjem pravic najšibkejšim,” je Melanškova zapisala v izjavi za javnost.
Proponenti takojšnjega sprejetja zakona argumentirajo, da je treba zakon sprejeti še v tem mandatu, saj obstoječi zakon, ki regulira področje, ne ustreza dejanskim potrebam, poroča N1. Kot pravijo, osebni asistenti še vedno nimajo enakega položaja kot zaposleni. To bi obstoječi zakon, ki naj bi bil že na vladni mizi in kmalu sprejet, spremenil. Z zaposlitvijo bi asistenti dobili dodatke, ki jih danes nimajo, pa tudi pridobili pravico do proste sobote in nedelje v kosu enkrat na mesec. Opredeljuje se tudi solidarnostna pomoč.
“Sistem se ne rešuje z rezanjem pravic najšibkejšim”
A kot pravi Melanšekova, se sistema “ne rešuje z rezanjem pravic najšibkejšim”. Pojasnjuje, da so dodatki, nočno delo, delo ob nedeljah, nadure, povračila stroškov in regresi že danes opredeljeni v Pravilniku o osebni asistenci in v delovnopravni zakonodaji. “Zato ni nobenega razloga, da se posega v temeljni zakon, ki ureja pravico invalidov do osebne asistence,” pojasnjuje.
Nato pa navede, kar je po njeni oceni ključen razlog za aktivizem sindikalnega zastopnika Vitoroviča. Gre za njegove bitke v osebnem življenju. “Gospod Nenad Vitorovič v resnici bije svojo osebno bitko z lastnim delodajalcem. Pri izvajalcu, kjer je zaposlen, so razmere slabe. To pa ni problem invalidov. To je problem konkretnega izvajalca. In naj ga rešuje tam. Ne more in ne sme pa en človek s svojimi delovnimi težavami rušiti sistema, od katerega so odvisna življenja tisočev,” razkriva.
Nadaljuje, da osebni asistenti niso “delovna sila” ali proleteriat in lutke njegovega “manifesta”. Nasprotno, so ljudje, ki vstopajo v najbolj intimne dele življenja, in za tiste, ki so dobri, se uporabniki njihovih storitev borijo, skrbijo zanje in jim omogočajo dobre pogoje.
Zakaj? Pojasnjuje, da ima večina osebnih asistentov v tem trenutku višje dodatke, kot bi jih prinesel nov zakon. Kot primer navaja, da bi bilo po novem zakonu nočno delo plačano s 40 odstotkov višjo plačo, ti dodatki pa trenutno znašajo 50 odstotkov. Tako je tudi pri delu ob nedeljah. Zdaj so dodatki 100-odstotni, po novem zakonu pa le 90-odstotni.
“Je pa res, da nekateri izvajalci izkoriščajo sistem, izkoriščajo osebne asistente in izkoriščajo svojo moč, ki jim jo prinaša denar, ki prileti na njihov transakcijski račun vsak mesec in ki ga neupravičeno smatrajo za svojega. Ampak te problematike nov zakon ne nagovarja niti ne ureja,” piše.
To težavo je treba rešiti, priznava Melanšekova, zato je Gibanje Nediskriminacija na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že poslalo predlog, kako to težavo rešiti. Rešitev pa seveda ni v tem, da se jemlje pravice invalidom in škoduje osebni asistenci.
“Invalidi in njihove družine nismo politična dekoracija. Smo volilno telo, ki se bo organiziralo in se zna boriti. Če bo sprejet zakon, ki zmanjšuje naše pravice, bomo podprli tiste politične stranke, ki bodo tak zakon razveljavile ali popravile. To ni grožnja. To je politično dejstvo. In mediji – to zgodbo bi morali povedati: to ni boj za pravice delavcev. To je boj za oblast nad zakonom na račun invalidov,” zaključi.
Ž. K.