“Hja, kako se – vse – obrne. Ko je nastajala Svoboda, je bilo članstvo Gibanja Svobode “elitno”. Dva člana stranke sta morala jamčiti za nekoga tretjega, ki je hotel postati član tki. Golobnjaka. Poglejte, danes pa javno moledujejo, da bi katerega pridobili…,” je na omrežju X zapisal Bojan Požar.
Ko je Robert Golob januarja 2022 prevzel in preimenoval Stranko zelenih dejanj v Gibanje Svoboda, so v stranki postavili visoke standarde za vstop. Članstvo naj ne bi bilo za vsakogar – za zaščito pred “podtaknjenimi člani” in sovražnim prevzemom je bilo v statutu določeno, da mora novi član pridobiti pisno priporočilo dveh obstoječih članov stranke. Golob je sam poudarjal, da želijo ohraniti “elitno” raven in preprečiti infiltracijo nasprotnega tabora.
Tudi pri pripojitvi SAB in LMŠ leta 2022 niso delali izjeme. Člani teh strank so morali kljub obljubam o avtomatičnem prehodu izpolnjevati enake pogoje: podpisati pristopno izjavo in pridobiti dve priporočili Golobovih ljudi. Vrata v “Svobodo” so bila torej zaprta za tiste brez zvez. Stranka je takrat štela le okoli 950 članov in se je postavljala kot ekskluzivna, skrbno varovana organizacij.
Danes, štiri leta kasneje, slika ni več tako bleščeča. Na spletni strani Gibanja Svoboda javno pozivajo: “Postanite del skupnosti!”, “Vabimo vas, da se pridružite”, “Sodelujte in sooblikujte prihodnost”. Objavljajo vabila, kjer poudarjajo, da so dobrodošli vsi, ki delijo njihove vrednote – posebej seniorji in mladi. Nič več elitnih priporočil, nič več strahu pred prevzemom. Zdaj javno moledujejo za vsakega novega člana.
Golobnjaki, kot jim pravijo kritiki, so se iz “visokih standardov” spustili na raven uličnega nabornika. Stranka, ki je nekoč zavračala avtomatično vključitev celo članov zavezniških strank, danes objavlja spletne obrazce in kliče k množičnemu včlanjevanju. Članstvo, ki je bilo nekoč privilegij, je postalo nuja – verjetno zaradi padajoče podpore, notranjih razprtij in potrebe po sveži krvi pred morebitnimi volitvami.
To je klasičen primer politične realnosti: na začetku obljube o elitnosti in čistosti, kasneje pa pragmatično lovljenje vsakega glasu in člana. Od “dva člana jamčita za tretjega” do “pridružite se nam, prosim”. Kako se pač vse obrne, ko realnost udari po idealizmu.
T.P.