Mediji so predsednika vlade znova dobili na laži. S Pirc Musarjevo naj bi se dogovoril, da bo ta v prihodnjem letu prevzela večino njegovih obveznosti v tujini, predsednica države pa je obstoj takšnega dogovora javno zanikala.
Robert Golob je v intervjuju za STA izjavil, da se zaveda sporočila, ki mu ga z nizko javnomnenjsko podporo sporočajo volivci. “Sem pa razumel sporočilo, zato sem odpovedal večino službenih poti v tujino in se bom prvenstveno posvečal temu, kako izboljšati položaj ljudi v Sloveniji. Po dogovoru s predsednico države bom tako večino obveznosti v tujini v prihodnjem letu prepustil njej,” je povedal predsednik vlade.
Že prvotno sporočilo v javnosti ni naletelo na najboljši odziv. Številni so mu očitali, da je sporočilo začel razumeti veliko prepozno. Draginjo zaznamujejo predvsem visoke cene energije in prehrane, propadajoče zdravstvo, zapiranje podjetij. Vse to so težave, s katerimi bi se moral predsednik vlade intenzivno soočati.
Nato pa je prišel nov hladen tuš za predsednika vlade. Kot velikokrat prej se je tudi tokrat izkazalo, da “dogovor” z Natašo Pirc Musar sploh ne obstaja. Demantirali so ga kar v uradu predsednice države, kot poroča MMC. “Dogovora oziroma kakršnega koli usklajevanja o udeležbah na mednarodnih aktivnostih v letu 2025 še ni bilo, je pa predsednik vlade zaprosil za sestanek na to temo, ki bo izveden,” so odgovorili na novinarska vprašanja.
Učna ura državništva
Še več. V kabinetu predsednice države so morali premierja poučiti, da takšen prenos obveznosti sploh ni mogoč. Nataša Pirc Musar se bo naslednje leto udeležila zasedanja generalne skupščine Združenih narodov in podnebnega vrha, v navezavi na to pa so dopisali: “Predsednica republike pa premierja ne more nadomestiti na aktivnostih, na katerih je predvidena udeležba predsednikov vlad.”
Predsednik vlade je bil v preteklih dveh letih že večkrat “ujet na laži”. Najodmevnejše laži so bile v primeru imenovanja nesojenega komisarja Tomaža Vesela, ko je premier trdil, da se ni soočal s pritiski predsednice Evropske komisije, naj Slovenija predlaga drugo kandidatko, nato pa ga je demantirala javna objava njenega pisma. Drugi odmeven primer laganja se je nanašal na domnevno zagotovljenih 50 milijonov evropskih sredstev za izgradnjo superračunalnika, še preden so za pridobitev pripravili ustrezno dokumentacijo.
Ž. K.