Pravijo, da državnik razmišlja o naslednji generaciji, politik pa o naslednjih volitvah. Vlada Roberta Goloba očitno ni razmišljala do naslednje poplave. Kako bi sicer razlagali, da se je pred kratkim odpovedala evropskim sredstvom za protipoplavno zaščito?
Kot je zapisano na spletni strani Evropske komisije, je vlada zaprosila za črtanje nekaterih investicij z načrta za okrevanje in odpornost. Vladi naj bi se zataknilo pri zagotavljanju skladnosti z okoljskimi standardi. Kdaj bodo investicije zagotovljene, zaenkrat ni navedla.
Avtorji objave na spletni strani komisije so zapisal naslednje: “Slovenija predlaga tudi črtanje nekaterih investicij iz svojega načrta, kot so prvotno predvideni protipoplavni ukrepi. Potrebno je več časa, da se zagotovi njihova skladnost z okoljskimi standardi. Zato jih bo Slovenija financirala z nacionalnimi sredstvi, izvajala pa jih bo po drugačni časovnici.” Več TUKAJ.
O tem, da bomo protipoplavno zaščito raje financirali z državnimi sredstvi, smo poročali že pred dnevi, a žal prav ta vest postaja ponovno aktualna. Močno deževje je namreč ustvarilo povodenj, ki je v Sloveniji zlepa ne pomnimo in zaradi katere so bile mobilizirane vse pristojne službe.
Podobno odločitev smo zasledili tudi v primeru nakupa gasilnih letal, ki jih je za 23 milijonov kupilo ministrstvo za obrambo pod vodstvom Marjana Šarca. Slovenija bi lahko bolj zmožna letala prejela od Evropske unije v okviru projekta RescEU, ki državam članicam zagotovi potrebno opremo za reševanje, te države pa morajo nato v zameno sodelovati v reševalnih akcijah, ko se pojavi potreba. Kot so poročali hrvaški mediji, bodo južni sosedi prejeli brezplačna letala Canadair, EU pa bo financirala tudi vzdrževanje letal. Slovenija naj bi se možnosti odrekla in raje kupila manj zmožna letala na lastne stroške.
Porazno črpanje evropskega denarja
Omenjena primera spadata pod širši okvir poraznega črpanja sredstev, ki so bila Sloveniji že namenjena, a jih trenutno vodstvo države preprosto ni sposobno črpati. Pred dnevi smo govorili z nekdanjim ministrom za kohezijo Zvonetom Černačem, ki je pojasnil, da ima vlada na tem področju predvsem operativni problem. “Manjka namreč usmeritev iz najvišjega nivoja. Te pa v zadnjem letu ni bilo. Nisem še slišal, da bi se g. Golob kot predsednik vlade s tem kadarkoli ukvarjal. Prejšnji predsednik se je. Operativno najmanj enkrat na mesec,” je povedal Černač.
Ž. K.