Golobova vlada je denar, zbran pod pretvezo solidarnosti z žrtvami katastrofalnih poplav avgusta 2023, namenila tudi projektom, ki na rednih razpisih niso uspeli. Med njimi Vrtec Ljutomer. Ljutomer je bil sicer prizadet, a škoda v občini je znašala “le” 2,16 milijona evrov – neprimerno manj kot v občinah, kot so Črna na Koroškem, Dravograd, Luče ali Ljubno, kjer so prve ocene segale v desetine ali celo stotine milijonov. Kljub temu se je za ljutomerski vrtec denar našel prej in hitreje, medtem ko številni v huje prizadetih krajih še danes čakajo na sanacijo. Ni zanemarljivo, da poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat prihaja prav iz volilnega okraja Ljutomer.
Sara Žibrat je namreč na Facebooku sama jasno zapisala: “Uspelo je. Vrtec Ljutomer bo dobil nove prostore. Hvala Vladi dr. Roberta Goloba za dodatnih 40 milijonov EUR sredstev iz naslova poplavne obnove, zaradi česar bodo obnovljeni tudi vrtci in OŠ, ki na krovnem razpisu za izobraževanje niso prejeli sredstev.” Sara Žibrat prihaja prav iz volilnega okraja Ljutomer.
“Predvolilni vrtci iz sredstev protipoplavne obnove,” se je na njen zapis odzval Tomaž Štih pod profilom Libertarec, ki upravičeno namiguje, da je Golobova vlada našla “alternativno” rešitev za projekte, ki na rednih razpisih niso dobili sredstev. Konkretno je šlo za Javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v obdobju 2026–2029, ki je bil objavljen julija 2025. Projekti, ki na njem niso uspeli (med njimi tudi Vrtec Ljutomer), so potem dobili priložnost prek “posebnega” 40-milijonskega razpisa iz naslova poplavne obnove, ki so ga objavili marca 2026.
Spomnimo, po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 je Golobova vlada gospodarstvu naložila začasni davek – dvig DDPO z 19 na 22 odstotkov za obdobje 2024–2028 – z jasno razlago, da gre razlika treh odstotnih točk namensko v sklad za obnovo po ujmi. Bankam so naložili še dodaten davek na bilančno vsoto. Ljudem in podjetjem so govorili o solidarnosti z žrtvami, o nujni sanaciji in o protipoplavnih ukrepih. Zdaj, leta 2026, pa se isti denar uporablja za projekte, ki so izviseli na rednih razpisih, in to v občinah, kjer povezava z dejansko poplavno škodo na vrtcih in šolah ni vedno očitna.
Projekt iz okraja poslanke Svobode hitreje do denarja
Ljutomer je sicer uradno na seznamu, a gre za območje, ki ni bilo med najhuje prizadetimi, številni kritiki pa opozarjajo, da je šlo pri vrtcu bolj za reševanje prostorske stiske kot za odpravo neposrednih posledic ujme. Ob ne moremo mimo dejstva, da tudi poslanka Svobode Sara Žibrat prihaja prav iz tega volilnega okraja, projekt pa je takoj prodala kot osebni in vladni uspeh. “Z njeno vztrajnostjo smo uspeli najti alternativno rešitev,” je zapisala in čestitala ravnateljici. Alternativno rešitev – torej rešitev za projekte, ki niso prestali rednega razpisa, financirano z denarjem, ki je bil zbran pod pretvezo solidarnosti z žrtvami poplav.
Skupna ocena škode v Občini Ljutomer zaradi poplav avgusta 2023 je znašala 2,16 milijona evrov, kot poroča Pomurec. Gre za razmeroma majhno škodo v primerjavi z ostalimi občinam, a je dobil sredstva prej kot ostale občine z večjo škodo. V občinah z desetkrat ali stokrat večjo škodo – med njimi Črna na Koroškem (okoli 245 milijonov evrov), Prevalje (okoli 142 milijonov evrov), Ljubno (okoli 94 milijonov evrov), Luče (okoli 92 milijonov evrov), Mozirje (okoli 92 milijonov €) in Dravograd (vsaj 60 milijonov evtro) – pa sanacija še vedno poteka in bo trajala še leta.
Kaj pravi ministrstvo?
Ministrstvo pojasnjuje, da je bil posebni 40-milijonski razpis za vrtce in šole v poplavno prizadetih občinah izveden šele leta 2026, ker je bil Program ukrepov razvojnih spodbud 2026–2028, ki je predstavljal pravno podlago, sprejet šele takrat; leta 2024 zanj ni bilo ne pravne podlage ne zagotovljenih sredstev. Trdijo, da občine niso bile primorane najprej na redni razpis, saj gre za dva ločena razpisa z različnima namenoma – eden splošni za investicije v vrtce in šole po vsej Sloveniji, drugi pa posebej za spodbujanje regionalnega razvoja na območjih, prizadetih v poplavah 2023. Sofinanciranje projektov, kot je prizidek k vrtcu v Ljutomeru, iz teh namenskih sredstev je bilo mogoče šele po sprejetju programa in izvedbi razpisa, ministrstvo pa nima podatka, zakaj se občina ni prijavila na druge razpise prej. Namen posebnega razpisa ni sanacija neposredno poškodovanih objektov, temveč spodbujanje razvoja na prizadetih območjih, za neposredne sanacije pa so obstajali drugi viri.
Od 59 prijav na posebni razpis jih je 33 prijavilo isti projekt, s katerim niso uspeli na rednem razpisu, od teh pa je bilo izbranih 22 (skupaj so izbrali 42 projektov). Ministrstvo odločno zavrača trditve, da bi bil 40-milijonski razpis zgolj alternativna rešitev za projekte, ki niso prestali rednega. Glede vprašanja, zakaj ni bilo dovolj mehanizmov za neposredno in pravočasno financiranje iz sklada za popoplavno obnovo, pa se sklicujejo na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki je sprejelo omenjeni program.
Namenski davek, uveden v krizi, se je izkazal za priročno blagajno, iz katere se lahko po potrebi financira tudi to, kar bi sicer moralo iti skozi redne postopke in prioritete. Kritiki upravičeno opozarjajo, da gre za klasičen vzorec: najprej se dvignejo davki v imenu katastrofe, nato se denar preusmeri v projekte, ki imajo politično težo – še posebej v volilnem letu.
Spomnimo, da je prejšnja koalicija goljufala na obrambnem področju in zavajala zvezo NATO.
A.H.