Povprečna neto plača je julija 2025 znašala 1577,42 evra, kar je 2,1 odstotka nominalne vrednosti in 2,6 odstotka realne vrednosti manj kot junija. Glavni razlog za to občutno znižanje je obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga je uvedla Golobova vlada.
Ta prispevek, ki od 1. julija 2025 znaša en odstotek bruto plače, je močno vplival na neto izplačila zaposlenih, kot je po poročanju STA danes pojasnil Statistični urad Republike Slovenije.
Povprečna bruto plača je julija znašala 2517,11 evra, kar je v primerjavi z junijem za 0,9 nominalnega odstotka in 1,4 realnega odstotka nižje. Kljub temu je v medletni primerjavi povprečna plača zrasla, in sicer v bruto znesku za 5,8 odstotka nominalne vrednosti in 2,9 odstotka realne vrednosti, neto pa za 4,5 odstotka nominalne vrednosti in 1,7 odstotka realne vrednosti.
Posamezniki z nižjimi plačami najbolj prizadeti
Uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je Golobova vlada uveljavila s 1. julijem 2025, je še posebej prizadela zaposlene z nižjimi plačami, saj enoodstotni prispevek obsega večji delež njihovega neto dohodka. Posledično so mnogi zaposleni občutili opazen upad kupne moči, kar odpira vprašanja o dolgoročnih posledicah tega ukrepa.
V javnem sektorju je povprečna bruto plača julija upadla za 3,6 odstotka, v državnem institucionalnem sektorju pa za 4,5 odstotka v primerjavi z junijem. Po drugi strani se je v zasebnem sektorju bruto plača nekoliko zvišala, in sicer za 0,7 odstotka. V primerjavi z lanskim julijem so se bruto plače zvišale v vseh sektorjih, in sicer v javnem za 6,1 odstotka, v državnem institucionalnem sektorju za 6,6 odstotka, v zasebnem pa za 5,4 odstotka.
Najvišje in najnižje plače
Najvišje povprečne plače so bile izplačane delavcem, ki izvajajo finančne in zavarovalniške dejavnosti. Na teh dveh področjih so dosegle 3553,87 evra bruto oziroma 2136,80 evra neto. Najnižje plače so posamezniki prejemali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer so znašale 1841,25 evra bruto oziroma 1187,15 evra neto.
T. B.