Golobova balkanska finančna afera je ob vseh ostali vladnih kolobocijah ostala v ozadju, vsekakor pa tema še zdaleč ni zaključena. Ko se je govorilo, da gre za eno največjih energetsko-finančnih afer na Balkanu, to ni bilo pretiravanje. Na dan vedno prihajajo nove informacije in ugotovitve, tokrat je na eno morebitno korupcijo oziroma “pomanjkljivost” varovalnega mehanizma, kot je Urad za preprečevanje denarja, opozoril profil na družbenem profilu X.
Nihče ni pozabil Golobove finančne afere, v času ko je ta še zasedal stolček direktorja Gen-I. Čeprav so se pojavljali vsak dan novi dokazi, imena in vrtoglavi finančni zneski, ki so bili nakazani s strani državnega podjetja na Balkan in od tam na zasebna podjetja, kjer so dvigovali gotovino, je Golob vse zanikal. Koliko časa bo še lahko zanikal? Vsak dan se namreč odkrije delček mozaika, tokrat gre za precej različne zneske nakazil v tujino, ki jih objavlja na eni strani Erar in na drugi Urad za preprečevanje pranja denarja.
Goloba so ob prihodu na oblast mediji kronali z imeni, kot so “čudežni deček” in Steve Jobs energetike. A se je izkazalo, da je daleč od tega. Zgodba, ki je prišla na plano, bi lahko dokazala samo eno, in sicer – da je Slovenija državno podjetje v roke zaupala domnevnemu “prekupčevalcu” z električno energijo, pod katerim naj bi živeli ceneje, so bile pa naše položnice za elektriko 4-krat dražje kot na Hrvaškem.
255 milijonov nakazil v rizične države
Kaj se je dejansko dogajalo v državnem energetskem podjetju in kam je šel denar? Profil “jesephina in peter” je na družbenem profilu X objavil tabelo, v kateri so vidni podatki Erarja, ki prikazujejo podatke nakazil iz podjetja Gen-I v devetih letih. “Skupaj je bilo v 9 letih v tujino nakazano približno 255 milijonov evrov, podatek pa imamo le za države, ki so na spisku rizičnih nakazil. Tukaj pa ugotovimo nekaj še bolj zanimivega,” je zapisal profil, ki je podatke povzel z uradnih spletnih strani.
Ob seštevku, da naj bi bilo v letu 2016 tujino nakazano samo dobrih 70 tisoč evrov, je profil preglednico Erar primerjal s preglednico, objavljeno na strani Urada za preprečevanje pranja denarja, kjer je bilo ugotovljeno naslednje. Na Erarju je za leto 2016 po mnenju profila izpuščen del nakazil, nakazanih v Beograd in Sarajevo, in sicer gre za izpuščeni znesek v vrednosti 30.367.410 evrov. “Na Erarju je za leto 2019 izpuščena večina nakazila v Sarajevo in Beograd v skupni višini 31.946.237,00 EUR,” je zapisal omenjeni profil in dodal, da so ugotovitve podobne tudi za druga leta, spodaj pa so v tabeli razvidna nakazila za Sarajevo in Beograd.
Finančna afera se še danes sestavlja v celoto, spomnimo pa, da je hčerinska družba Gen-I (Gen-I Beograd) v letih 2015 do 2022 izvajala dve bančni operaciji s krovnim kosovskim podjetjem kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja MB Consulting ter njegovo črnogorsko hčerinsko družbo. On je v tem času z več gotovinskimi dvigi dvigoval gotovino in s tem izsledljivi denar spremenil v neizsledljivega. Pomembno je dejstvo, da gre za zelo pomembnega člana vladajoče kosovske stranke, kosovskega premierja Albina Kurtija.
Nad denarnimi tokovi ni nadzora
Novinar Luka Perš je na podlagi podatkov na spletni aplikaciji Erar razbral, da je bilo v letih 2015–2021 iz krovne slovenske družbe Gen-I na hčerinska podjetja v Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo nakazanih slabih 81 milijonov evrov. Pravi, da je težava je v tem, da dejansko ne država in nihče drug nima nadzora, kam je ta denar izginil. Pojavi pa se morje dvomov in vprašanj, za kaj je bil ta denar uporabljen. “Kosovski in albanski mediji trdijo, da je del tega denarja pristal v volilni kampanji Albina Kurtija. Pred časom pa smo tudi videli dokumentarec medija Insajderi, ki namiguje, da je del tega denarja lahko končal tudi v volilni kampanji pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji,” je ob tem dodal Perš.
Koliko časa bo še potrebno, da pride na dan vsa resnica?
T. B.