Selektivnost levice, ko gre za obsojanje naših in vaših, se zelo dobro kaže na primeru aktualne gonje zoper predsednika Resni.ce Zorana Stevanovića. Ko si je namreč Anuška Delić s portala Oštro drznila duhovnika Branka Cestnika označiti za “pocestnika”, nikakršnih moralnih pomislekov in zahtev po opravičilu ni bilo, sedaj, ko pa je Stevanović vedenje nekaterih, ki ni vredno institucije Državnega zbora, označil za “pocestniško”, obsodb in izrazov gneva z levega pola ne manjka.
“Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok,” je zapis predsednika DZ Zorana Stevanovića, ki se je pojavil po pravcatih predstavah na odborih DZ, kjer so se predstavljali posamezni kandidati za ministre. Zapis je vidno razburil opozicijo, pojavile so se glasne zahteve po opravičilu.
Prvak Gibanja Svoboda in nekdanji premier Robert Golob je nemudoma napovedal, da bodo sprožili ustrezne postopke. Poslanka Janja Sluga je po navedbah STA izrazila prepričanje, da je Stevanovićev zapis žalitev vseh žensk v državi, poslanka Lena Grgurević pa je Stevanoviću na Facebooku očitala, da je “goljuf in nasilnež”. “Ste dokaz, da obleka ne naredi človeka, funkcija še manj,” je zapisala. Potem ko poslanke Svobode niso uspele s strani predsednika DZ prejeti opravičila, so v četrtek napovedale, da bodo sprožile tožbo proti Stevanoviću.
Čeprav se predsednik državnega zbora pri svojem zapisu ni nanašal na poslanke kot take, pač pa na njihovo neprimerno “ulično” vedenje, to nikakor ne pomiri levega pola, ki Stevanovića obtožuje tudi seksizma. Obstaja namreč tudi zavedanje, da se da konkretno zadevo s pridom izkoristiti za namene političnega boja. Kakšni dvojni vatli v praksi obstajajo, ko gre za sprožanje gonje proti nekomu, je pokazal primer Anuške Delić, odgovorne urednice portala Oštro, ki je znana po svojih levičarskih nazorih. Ko se je namreč slednja spravila na znanega duhovnika Branka Cestnika in ga imenovala za pocestnika, potem ko je ta objavil zapis o feminizmu, ki ji ni bil po godu, izrazov ogorčenja ni bilo, čeprav je tukaj šlo za napad nanj osebno, ne pa za vedenje, kot v aktualnem primeru, ki toliko buri duhove.
Cestnik se za razliko od poslank Svobode ni odločil za tožbo
“Ko je A. Delić zaradi mojega tvita o fazah feminizma žalila moj priimek in mene s Pocestnik, naprednjakinje niso imele moralnih pomislekov glede rabe te besede. Obratno. Na POP TV so s pomočjo Nike Kovač sprožile gonjo zoper mene, nakar so po meni lopnile še leninistke Rdeče zore,” na družabnem omrežju X opominja Cestnik, ki se je tedaj navkljub žaljivemu poimenovanju in žalitvi njegovega celibata dostojno in argumentirano odzval. Na zapis Delićeve (“Pocestnik se čuti poklicanega interpretirati spol, pred katerim se je, kot kaže, osramočen in frustriran, umaknil v celibat”) je namreč zapisal: “Priimki so sveti. Priimek Delić je bil najprej zapisan leta 1691 na Hrvaškem, in sicer v matične knjige Katoliške cerkve. Zapisal ga je celibatni moški.” Cestnik ravno tako ni šel v tožbo proti Delićevi.
V burnih izmenjavah ob Stevanovićevi izjavi pa lahko vidimo, da se je precej manj pozornosti usmerilo v raven politične komunikacije, ki jo je predsednik Ddržavnega zbora kritiziral. Če bi obramba dostojnosti političnega prostora res predstavljala iskren cilj vse strank, bi se pozornost nedvomno morala usmeriti v obnašanje in komuniciranje vseh predstavnikov ljudstva, ne zgolj v določene. A to bi bilo mogoče, če bi ostajala enaka merila za vse, ne glede na politično ali ideološko pripadnost posameznika. Ker pa temu ni tako, izpadom v hramu demokracije, kot kaže, še ne bo videti konca, ravno tako pa ne medijskim gonjam proti tistim, ki gredo levici v nos. A dejstvo je, da če načela veljajo le za politične nasprotnike, potem to nikakor niso načela, ampak instrument političnega boja, pa naj se to obrača kolikor hoče.
A. H.