Po tretjem valu epidemije se je v Sloveniji sprostila večina dejavnosti. Kazalniki in napovedi Sloveniji kažejo dobro, kar bo pozitivno vplivalo na splošne gospodarske pogoje in blaginjo prebivalstva. Slovenija pa se vseeno sooča z izzivi, s katerimi bo implementirala določene strukturne reforme na področjih, ki smo jih v preteklosti zanemarjali. “Zato bo treba v fazi okrevanja okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti,” so poudarili.
Epidemija koronavirusa je v letu 2020 močno zaznamovala gospodarstvo v Sloveniji in izrazito posegla v kakovost življenja ljudi. Prinesla pa je tudi nekatere nove priložnosti. Kriza, ki je nastopila zaradi posledic epidemije, je prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri čemer so vladni ukrepi znatno ublažili posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo.
Gospodarska klima v Sloveniji se izboljšuje že šesti mesec zaporedoma. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2021 za 6,2 odstotne točke višja kot v aprilu 2021 in za 6,8 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja. Glede na maj 2020 je bila vrednost kazalnika gospodarske klime v maju 2021 višja za 36,8 odstotne točke. Na letno izboljšanje kazalnika ugodne gospodarske klime je vplivalo vseh pet komponent, najbolj pa kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih.
Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih nekoliko izboljšale, a še naprej ostajajo zaostrene. Število brezposelnih se je ob sezonskih dejavnikih in rahljanju zajezitvenih ukrepov v obdobju med februarjem in sredino maja nekoliko zmanjšalo, a ostaja višje kot pred epidemijo. Število delovno aktivnih je bilo marca podobno kot v predhodnih nekaj mesecih. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju visoka, kar je bilo predvsem povezano z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju.
Aktualni podatki gospodarske aktivnosti kažejo, da je bil v prvi polovici maja obseg prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah višji kot v enakem obdobju pred epidemijo, poraba elektrike pa je še nekoliko zaostajala. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila v tem obdobju večja kot pred epidemijo tudi prodaja v trgovini, še naprej pa ostaja precej nižja v delu storitev, kjer še veljajo strožje omejitve poslovanja. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev rastejo, k temu pa so pomembno prispevale višje cene v skupini surovin.
Slovenija se je sicer v času pred epidemijo koronavirusa ter po finančni in gospodarski krizi vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ob tem dosegla zgodovinsko visoke stopnje zaposlenosti in ugodne vrednosti kazalnikov vključenosti, postopno se je zviševala tudi učinkovitost rabe virov in energije. V leto 2020 pa je vstopila tudi z nekaterimi nerešenimi razvojnimi izzivi, ki so se z epidemijo še poglobili, številni pa tudi povečali ranljivost Slovenije v tem obdobju.
Razvoj mora iti v smeri povečevanja produktivnosti
Razvojno dohitevanje v preteklih letih je le v manjši meri temeljilo na povečanju produktivnosti, kar je tesno povezano s prenizkimi investicijami, zlasti v različne oblike neoprijemljivega kapitala. Zato bo treba v fazi okrevanja okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti. Zaradi visoke izpostavljenosti mladih začasnim zaposlitvam se je v letu 2020 nadpovprečno povečala njihova brezposelnost.
Med epidemijo se je v veliki meri zaostrila problematika sistemov socialne zaščite, na kateri temelji dolgotrajna oskrba, zmogljivosti zdravstvenega sistema in čakalnih dob, dolgoročne vzdržnosti financiranja, še posebej izdatkov za pokojnine. Pereč problem z vidika okoljske dimenzije pa je prepočasno uvajanje sprememb v smeri nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, visoki izpusti toplogrednih plinov iz prometa, večletna stagnacija obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora.
Sara Rančigaj