Ko jim zmanjka argumentov, pričnejo zavajati. Levemu delu opozicije gre namreč precej v nos, da aktualna vlada dela dobro, kar se med drugim pozna tudi na gospodarski rasti. Ekonomsko ogledalo je pokazalo, da je gospodarska aktivnost večine dejavnosti višja kot pred razmahom epidemije, Marjan Šarec pa razglaša, da je urad za makroekonomske analize in razvoj znižal napoved gospodarske rasti; kar seveda ne drži, v septembru se je napoved gospodarske rasti dvignila s 4,6 na 6,1 odstotka.
Po poročanju STA minulo sredo, v Sloveniji nekateri gospodarski kazalniki v poletnih mesecih nakazujejo umirjanje gospodarske rasti, a kazalniki gospodarske klime kljub temu ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo covida-19. Tako v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). A predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec očitno ni znal pravilno prebrati, ali pa je pač namenoma povedal po svoje – če nič drugega, je znal besede vedno kar dobro obračati. Zapisal je namreč, da je UMAR znižal napoved gospodarske rasti in da je sedaj jasno, da ta ne bo 6,4-odstotna. Morda ne bo 6,4-odstotna, bo pa vsaj 6,1-odstotna – kar je še vedno več kot 4,6-odstotka.
Dejstvo je, da je UMAR v septembru napoved gospodarske rasti dvignil s 4,6 na 6,1 odstotka. Obeti v evrskem območju ostajajo ugodni, ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih, ki je povezana z motnjami v dobavnih verigah. Kot že rečeno, v Sloveniji kazalniki gospodarske klime kljub vsemu ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo. V trgovini in dejavnostih s področja turizma so se poleti nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, ob tem so gospodinjstva trošila še več. Aktivnost izvoznega dela gospodarstva je julija in avgusta ostala podobna kot v drugem četrtletju, ko se je precej povečala. V zadnjih mesecih v tem segmentu se opaža umirjanje rasti, kar povezujejo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji. Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo. Na trgu dela so se razmere v zadnjih mesecih še izboljšale. Rast cen življenjskih potrebščin se je septembra okrepila, podobno kot v predhodnih mesecih predvsem zaradi visoke rasti cen naftnih derivatov.
Obeti v evrskem območju ostajajo ugodni
V zadnjih mesecih se sicer povečuje negotovost v mednarodnem okolju, povezana s cenami surovin in ozkimi grli. Anketni kazalniki za tretje četrtletje kažejo na upočasnitev rasti svetovne gospodarske aktivnosti, ob upadu aktivnosti na Kitajskem in motnjah v dobavnih verigah pa tudi rasti svetovne trgovine. V evrskem območju naj bi aktivnost v tretjem četrtletju ostala na doseženi ravni. Kazalniki zaupanja ostajajo visoki predvsem v industriji, kjer kazalnik ESI močno presega ravni izpred začetka epidemije. Povečuje pa se negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja in je povezana z visokimi cenami surovin na svetovnih trgih (energetskih in neenergetskih) in poglabljanjem ozkih grl na strani ponudbe, kjer pomanjkanje polprevodnikov vpliva predvsem na avtomobilsko industrijo.
Umirjanje rasti v zadnjih mesecih povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji
Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah ostaja primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast predvsem industrijske porabe elektrike, ki zaradi težav z dobavo materialov in umirjanja rasti proizvodnje zaostaja za ravnmi iz leta 2019. Gradbena aktivnost se je julija še znižala, neugodna so bila predvsem gibanja v gradnji nestanovanjskih stavb. Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov (pogoj PCT je začel veljati 15. 9. 2021) je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo.
Okrevanje na trgu dela se nadaljuje
Število brezposelnih se je v poletnih mesecih zmanjšalo in je nižje kot pred epidemijo. Konec septembra je znašalo 66.122 oseb, kar je 4,6 odstotka manj kot konec avgusta in 21,3 odstotka manj kot pred letom. Medletna rast zaposlenosti se je julija še okrepila, predvsem zaradi lanske razmeroma nizke ravni. Najvišja je bila v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu, prvič po izbruhu epidemije pa je bila rast medletno višja tudi v gostinstvu. Medletna rast plač je bila julija, podobno kot v predhodnih mesecih, visoka, k temu so prispevala predvsem gibanja v javnem sektorju.
Sara Bertoncelj