Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in podpredsednico Evropske komisije Věro Jourovo naslovil prošnjo za srečanje visokih predstavnikov Evropske komisije z vodstvom RTV Slovenija. “Vodstvo RTVS je že od prvega dne nastopa 15. vlade RS deležno jasnih političnih pritiskov, ki jih vladajoči brez zadržkov izražajo v svojih izjavah”, je med drugim problematiziral in izpostavil željo, da bi lahko javni medijski servis po letih vplivanja in mešetarjenja politike zadihal svobodno in neodvisno.
V samem uvodu prošnje je izpostavil strinjanje s stališčem Věre Jourove, ki je pred nedavnim obiskom Slovenije dejala, da Slovenija nujno potrebuje visokokakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člane uprave z visokim ugledom. “S tem načelom se vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija globoko in iskreno strinja.” Kot pravi, so prepričani, da mora biti v središču zdrave in pestre medijske krajine neodvisen in avtonomen javni medijski servis, ki deluje neodvisno od aktualnega političnega dogajanja in oblasti.
Dogajanje v vrhu države po besedah Andreja Graha Whatmougha kaže, da navkljub zagotovilom vlade na deklarativni ravni, da si bo prizadevala za svoboden in kakovosten medijski prostor, njena dejanja v zvezi s RTV Slovenija kažejo povsem nasprotno. “Vodstvo RTVS je že od prvega dne nastopa 15. vlade RS deležno jasnih političnih pritiskov, ki jih vladajoči brez zadržkov izražajo v svojih izjavah. Naj omenimo zgolj nekaj s strani ključnih predstavnikov trenutne oblasti”. V nadaljevanju je spomnil, da je ministrica za kulturo Asta Vrečko oktobra lani za STA izjavila naslednje: “Trenutno dogajanje na RTVS je preseglo vse meje zdravega razuma in vodstvo je treba zamenjati.” Ministrica se po navedbah Graha Whatmougha ni nikoli sestala z vodstvom RTVS, da bi preverila, ali njene trditve držijo, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, pač pa je svojo izjavo o nujnosti zamenjave vodstva RTVS celo v javnosti večkrat ponovila in jo objavila na socialnih omrežjih.
Z veliko zaskrbljenostjo spremljajo javno blatenje in politični pritisk vladajočih na najvišji organ sodne veje oblasti
Tudi slovenski premier dr. Robert Golob je že lani septembra po njegovih besedah jasno povedal, da iščejo luknje v zakonu za čim prejšnjo menjavo vodilnih na javnem zavodu. Izjavil je namreč naslednje: “RTV je edini minus, ki ga vidim, in ta nezmožnost, pravna nezmožnost urediti stvari, ki so jasne vsakomur in ki zahtevajo ukrepanje, pa pravno ne moremo, je v resnici edina šibka točka po volitvah. Ampak za razliko od kolegov sem vedno optimist, mogoče bomo pa vseeno pred referendumom uspeli kaj najti. Iščemo vsak dan možnosti, kako to pravno blokado zaobiti”. Ker pa vlada po besedah Graha Whatmougha blokade na demokratični in pravni način ni mogla zaobiti, se z vsakim dnem stopnjujejo nevzdržni pritiski. “In četudi so pritiski na avtonomen zavod RTVS v pravni državi nedopustni, zdaj s še večjo zaskrbljenostjo spremljamo javno blatenje in politični pritisk vladajočih na najvišji organ sodne veje oblasti, tj. Ustavno sodišče RS”.
V nadaljevanju prošnje je spomnil, da ima ustavno sodišče trenutno v ustavni presoji Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija. “Na seji 16. februarja je sprejelo sklep o zadržanju dela zakona vse do končne odločitve Ustavnega sodišča”. Po njegovih besedah vodstvo RTVS odločitev ustavnega sodišča spoštuje in se obenem zaveda, da gre v tem primeru za kompleksno in večplastno odločitev, ki zahteva svoj čas. “Vsakršno odločitev, ko bo ta sprejeta, pa bomo seveda spoštovali in izvrševali.” Prav nasprotno pa po njegovih besedah ravnajo najvišji predstavniki trenutne oblasti. “Naj omenim zgolj nekaj spornih izjav, ki bi morale skrbeti tako slovensko kot evropsko javnost, saj to ogroža demokratična in pravna načela, na katerih obstane in obstoji Evropska unija,” je zapisal in izpostavil izjavo premierja na marčevski tiskovni konferenci, ki je z naslednjimi besedami apeliral na ustavno sodišče, naj čim prej odloči: “Hkrati bom izkoristil priložnost in pozval ponovno ustavno sodišče, da ne glede na to, da je javni interes izrazito ogrožen, hitro sprejmejo odločitev o ustavnosti zakona, ki je dobil plebiscitarno podporo na referendumu in ki jasno pove, kaj si ljudje mislijo o sedanji neodvisnosti politike vodstva na RTV-ju”. Grah Whatmough izpostavlja, da je premier po njihovem prepričanju s to izjavo skušal vplivati na potek dela ustavnih sodnikov, kakor tudi med vrsticami sporočil, kako naj sodniki odločijo.
Po mnenju vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTVS so bile nekdaj tednov kasneje premierjeve besede, namenjene ustavnemu sodišču, še ostrejše. V oddaji Stopkast je ta namreč povedal: “Nihče ni nad ustavnim sodiščem, tudi vlada ne, ker je to temelj našega pravnega reda. So si pa s tem (ko so ustavni sodniki zakon o RTV Slovenija zadržali, op. a.) naložili veliko odgovornost. Ne pred nami, pred vlado, ampak pred ljudmi. In prav je, da se o tem govori. Danes je odgovornost povsem v rokah ustavnega sodišča, ker so sami tako presodili, ne, ker bi jim to kdo naložil.”
Ustavno sodišče je primaren skrbnik pravne države
Predsednik vlade torej po njegovih besedah odgovornost za nastalo situacijo ne pripiše svoji vladi, ki je morda pripravila neustavne zakon, pač pa neodvisni sodni veji oblasti, ustavnemu sodišču. Moti pa ga tudi, ker po njegovem sodniki odločajo predolgo. V isti oddaji je izjavil naslednje: “Danes imamo zvezane roke. Ko ustavno sodišče presodi, pa čeprav presodi negativno, imamo končno spet določene zakonodajne možnosti. Ne bi šel v detajle, ampak končno bodo stvari spet v naših rokah … Zato si želimo čim prejšnje razsodbe, ker bomo takrat dobili celosten primer v svoje roke, ker danes ga žal nimamo, ker ga je ustavno sodišče vzelo k sebi.” Grah Whatmough pravi, da njegovo izjavo ocenjujejo kot nedvoumen pritisk na ustavno sodišče, kar pa je v pravni državi vsaj skrb zbujajoče dejanje. “Ustavno sodišče je primaren skrbnik pravne države in je dolžno presojati v skladu z ustavnimi ter pravnimi temelji države in ne v skladu z voljo ljudstva ali te ali one politične opcije.”
V prošnji za srečanje je izpostavil, da se mu zdijo neprimerne tudi besede poslanke Gibanja Svoboda Mojce Šetinc Pašek, ki je apelirala, naj se skliče seja in zamenja programske svetnike javnega zavoda. Povedala je namreč: “… bomo morali začeti postopke razreševanja teh ljudi, ki sicer opravljajo po zadržanju delov zakona o RTV zgolj tekoče posle in jim je s tem ustavno sodišče podaljšalo v nedogled njihov mandat.” Kot je izpostavil Grah Whatmough, bi bilo razreševanje v času, ko so ustavni sodniki zadržali izvrševanje zakona o RTV, povsem v nasprotju s sklepom ustavnega sodišča in drastični poseg v avtonomijo javnega servisa. “Spoštovani, besede in ravnanja sedanje vlade po našem mnenju kažejo na nerazumevanje osnovnih temeljev pravne države, ki predvideva delitev zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti. Delitev na tri enakovredne veje oblasti je ključna za pravno delovanje države. Naivno bi bilo sicer pričakovati, da veje deluje povsem neodvisno druga od druge, vendar tako očitni poskusi vplivanja in pritiska zbujajo resno skrb, da se slovenska družba in država razvijata v nedemokratično smer.”
Pravi, da si želijo, da bi lahko javni medijski servis po letih vplivanja in mešetarjenja politike zadihal svobodno in neodvisno. Ob tem ne dvomijo, da je ta cilj lažje dosegljiv tudi ob pomoči in podpori EU, v kateri je medijska svoboda visoko na lestvici evropskih vrednot. “V luči celovite predstavitve dejanskega stanja ter dogajanja na RTV Slovenija in objektivnejše predstave medijskega stanja v Sloveniji vas v imenu vodstva RTV Slovenija vljudno prosim za srečanje,” je zaključil.
Ana Horvat