V občinah Grosuplje in Semič se z romsko problematiko najostreje spopadajo v naseljih Smrekec in Sovinek. Občinski svetniki obeh občin so se v sredo seznanili z razmerami, ki že dolgo burijo duhove – od glasne glasbe do streljanja, od vožnje z neregistriranimi avtomobili do zanemarjanja otrok. V Smrekcu je še posebej pereč problem rednega kurjenja odpadkov, ki ogroža okolje in zdravje okoliških prebivalcev.
A se rešitve za naraščajoče težave v romskih naseljih pristojni vedno znova iščejo v višjih kaznih – a kaj bo to v resnici pomagalo, če je večina povzročiteljev na socialnih podporah, ki jih država ne more izterjati? Še več, medtem ko prijave zaradi vandalizma, streljanja in kurjenja odpadkov naraščajo, se hkrati napovedujejo infrastrukturne investicije v romska naselja. Tako se lokalni prebivalci vse pogosteje sprašujejo: ali res pridemo do točke, ko bomo za nagrado za vandalizem gradili kanalizacijo?
Policija v Grosupljem največ prijav beleži ravno zaradi kurjenja. Lani so identificirali 29 oseb, letos 28, v vseh primerih so ukrepali in zadeve predali okoljskemu inšpektoratu. Kot poudarja komandir Mitja Belec, policija tesno sodeluje z vrtci, šolami in centrom za socialno delo – slednji je pred kratkim v enem od naselij odvzel pet otrok zaradi hudega zanemarjanja. A občinski svetniki opozarjajo, da občina prepogosto daje vtis, kot da je stanje boljše, kot je v resnici. Streljanje iz romskih naselij naj bi bilo po mnenju Renata Bedenea skoraj stalnica ob vsaki praznični priložnosti.
V Semiču so stanje najhujše v naselju Sovinek, kjer se kljub urejeni infrastrukturi težave ponavljajo. Otroci vrtca in šole ne obiskujejo redno, pogosto so zanemarjeni, nihče v naselju ni zaposlen. Komandir Policijske postaje Črnomelj Jože Vrščaj izpostavlja redne prijave zaradi glasne glasbe, streljanja in neregistriranih vozil, čeprav se skupno število kaznivih dejanj v občini zmanjšuje, poroča STA. Center za socialno delo poroča o porastu odvisnosti od prepovedanih drog, v vrtcu pa opažajo rahlo izboljšanje prisotnosti romskih otrok.
Na drugi strani Zavod za zaposlovanje opozarja, da je eden ključnih razlogov za nizko zaposlenost Romov majhna razlika med socialnimi prejemki in plačo, ki bi jo prejeli ob zaposlitvi. Ekonomskega motiva ni – in tako se začne začaran krog, ki poganja socialno odvisnost, nezadovoljstvo in manko odgovornosti.
Romska svetnica Valerija Hudorovac vidi rešitev predvsem v višjih kaznih ter podpira t. i. Šutarjev zakon. Vendar se tu znova vrnemo k izhodiščnemu vprašanju: če država kazni ne more izterjati, ali lahko sploh pričakujemo, da bodo sankcije prinesle spremembe?
Medtem občina Semič napoveduje, da bo prihodnje leto za romska vprašanja prejela 335.000 evrov. Sredstva bodo namenjena tekočemu reševanju problematike, preostanek pa naj bi se prenesel v leto 2027, ko v romskem naselju Srednja vas načrtujejo gradnjo kanalizacije. Ta napoved je v javnosti sprožila buren odziv – ne zaradi same investicije, temveč zaradi vtisa, da se s tem nagrajuje naselje, v katerem dolgotrajnih težav ni uspelo odpraviti niti s policijskimi ukrepi niti s socialnimi intervencijami.
Sara Kovač