Kadar je stresni hormon kortizol v mejah normale, ne povzroča težav. Kadar pa je povišan, so težave lahko zelo resne. S časom lahko povišanje hormona kortizola privede do zelo resnih in hudih zdravstvenih težav. Kako vemo, da je v našem telesu povišana raven hormona kortizola?
Kaj čutim? Ali si upam priznati svoja resnična čustva?
Ko je kortizol v mejah normale, imamo jasne misli, smo hitri, organizirani in jasno razmišljamo. Stresni hormon se proizvaja v nadledvičnih žlezah. Potreben je za lažje premagovanje dnevnega dogajanja; ko se mudi v službo, ko je treba spotoma oddati otroke v šolo ali vrtec, ko obtičite v zastoju, pa bi nujno morali biti nekje drugje … Taki stresi naj bi bili kratkotrajni, predvsem pa ne vsakodnevni. Če je raven stresnega hormona vedno povečana, se to stanje odraža tudi na zdravju. Današnji čas je zelo hiter. Vpeti v kolesje vsakdana postanemo napeti. Temu pravimo kronični stres.
Človeško telo je ustvarjeno za življenje v harmoniji z naravo. Včasih so ljudje doživljali stres samo ob napadu nevarne živali ali ko se je zgodila naravna nesreča, danes pa je vsak dan prepleten z obilico dela, zvonjenjem telefona, lovljenjem rokov, plačilom mesečnih obveznosti, hitenjem v službo in domov, s pritiski nadrejenih in konkurence, pomanjkanjem časa za otroke, za partnerja, za počitek; občutek nemoči in nezadovoljstvo z življenjem. Vse to povzroča stres.
Kronični stres je v osnovi izraz, ki pove, da vztrajamo v negativnih okoliščinah in da je naše življenje izven ravnovesja.
Vaše središče za stres
Stres nadziramo v centralnem živčevju. Fiziološki stres se ustvarja preko osi hipotalamus – hipofiza – nadledvični žlezi. Nekoč so mislili, da sta tako hipotalamus kot tudi hipofiza glavni žlezi, pravzaprav pa je hipofiza povezava, preko katere se hormoni izločajo v krvni obtok. Hipotalamus služi kot centralna procesna enota za cele možgane. Povezan je s celotnim limbičnim sistemom – možganskimi centri za čustva. Pravzaprav je z živčnimi celicami povezan praktično z vsakim delom možganov in z vsem telesom preko hormonov, ki jih izloča in sprošča hipofiza.
Naj navedem samo nekaj funkcij, ki jih hipotalamus nadzira:
• krvni tlak v arterijah,
• telesna temperatura,
• uravnavanje vode v telesu preko žeje in delovanja ledvic,
• krčenje maternice,
• materino mleko,
• čustvovanje,
• rastni hormon,
• nadledvični žlezi,
• ščitnični hormon,
• delovanje spolnih organov.
(Vir: Zdravilni kodeks)
Fiziološko gledano učinki stresa privedejo do sprememb delovanja vseh zgoraj omenjenih organov.
Posledice povišanega kortizola in prenizke ravni hormona DHEA, ki popravlja škodo, so uničujoče:
• padec imunskega sistema in pogosta vnetja;
• slaba prebava in pogosta želja po sladkem;
• razdražljive reakcije in vzkipljivost, lahko se pojavi celo depresija;
• slabo spanje in nespečnost;
• kronična utrujenost;
• potreba po pomirjevalih in uspavalih;
• nagnjenost k boleznim srca – srčna in možganska kap;
• povišan krvni tlak;
• hitrejše bitje srca – lahko tudi razbijanje srca;
• povišana vrednost slabega holesterola in povečanje vrednosti trigliceridov v krvi;
• nabiranje maščobe na predelu trebuha;
• povišan sladkor in sladkorna bolezen;
• migrena in pogosti glavoboli;
• bolečine v hrbtenici;
• želodčne razjede;
• zastajanje vode v telesu;
• šumenje v ušesih;
• slabšanje spomina in zmanjšana koncentracija, zmedenost;
• počasno hujšanje in nezmožnost hujšanja;
• telo postane bolj dovzetno za toksine in težje izloča težke kovine in ostale strupe – posledično to vodi v zakisanost telesa;
• pojav alergij;
• krhke kosti in osteoporoza;
• funkcija ščitnice se zmanjša, kar povzroči zmanjšano presnovo, zniža se telesna temperatura, zmanjša se vitalnost;
• neredne menstruacije – lahko tudi izguba menstruacije;
• močno nihanje čustev pred menstruacijo – PMS;
• neplodnost – ženske, ki so pod stalnim stresom, nimajo rednih ovulacij, lahko imajo neredne menstruacije ali pa redne menstruacije brez ovulacije;
• zmanjša se nivo rastnega hormona, ki poskrbi za obnovo v spanju – zmanjša se duševna in telesna regeneracija, kar vodi v staranje;
• presnova beljakovin se zmanjša, poveča pa se razkroj mišične mase, kar vodi v izgubo kostnine, pojavijo se kožne gube, artritis, izguba mišic in telesna šibkost;
• stres uničuje medčloveške odnose, povzroča strah, jezo in vsesplošno nezadovoljstvo. Raziskave so pokazale, da je s stresom povezanih več kot 95 odstotkov vseh bolezni in zdravstvenih tegob.
Stresni hormon kortizol stara in povzroča bolezni
Povišan stresni hormon kortizol povzroča razgradnjo kože, mišic in kosti; povzroča, da imate burne reakcije in napete živce. Kortizol je zjutraj najvišji, zvečer pa naj bi bil najnižji. Če je ves dan previsok, se ne morete umiriti in sprostiti. Povzroča željo po ogljikovih hidratih (čokolada, piškotki, žemljice, krofi …) in po maščobah. Posledično pride do padca energije, zniža se raven sladkorja v krvi, telo zahteva “dobro” hrano; padete v začaran krog – bolj kot ste v stresu, večjo željo imate po nezdravih prigrizkih, hitreje se redite in še bolj ste nesrečni.
Pogosto se zatakne po štiridesetem letu. Začnejo se prve hormonske spremembe, gospa gre na redni pregled, malo potarna in dobi “blage” hormonske tablete, ki ji bodo pomagale pri nihanju počutja. Seveda spregleda stranske učinke, kjer jasno piše, da je večja možnost pojava depresije in da so bolj pogoste tromboze (zamašitev žil). Čez nekaj mesecev se zjoče že ob najmanjšem naporu in spet gre na pregled – seveda je to normalno, da ji niha razpoloženje, zato dobi blage antidepresive … In sedaj se ne sekira več! Njen svet postane otopel, njena čustva so zamrznjena in tako gre teden, mesec, leto … Vedno bolj je nesrečna.
Inštitut HeartMath že več let izvaja ene najboljših alternativnih kliničnih raziskav na svetu. Ena od študij, ki so jo izvedli, nedvomno sodi med najneverjetnejše, vendar je resnična. Človeško DNK so dali v epruveto, udeležencem raziskave pa naročili, naj jo primejo v roke in razmišljajo o bolečih mislih oz. naj v svoj spomin prikličejo uničujoče spomine. Ne morete razmišljati o bolečih trenutkih, ne da bi se spomnili na uničujoča čustva. Potem, ko so udeleženci to naredili, so raziskovalci DNK vzeli iz epruvete in jo raziskali. DNK je bila dejansko poškodovana. Potem so isto DNK dali nazaj v epruveto in spet naročili udeležencem, naj epruveto vzamejo v roke, tokrat pa naj razmišljajo o dobrih in srečnih trenutkih. Prav tako je tudi to nemogoče, ne da bi priklicali lepe spomine. DNK so vzeli iz epruvete, jo preiskali in opazili, da so pozitivne misli zdravilno delovale nanjo. Kaj to pomeni? Pomeni, da DNK poškodujemo, ko sprožimo negativne spomine, medtem ko srečni spomini DNK dobesedno zdravijo.
(Vir: knjiga Zdravilni kodeks)
Če pozabljate na sebe, ne boste zmogli!
Mogoče hiter tempo vsak dan občutite na svoji koži? Ali zvečer izmučeni padete v posteljo, zjutraj pa se zbudite v nov dan, ki ni nič boljši od včerajšnjega? V naglici se mogoče premalo zavedate, da je najprej treba poskrbeti za sebe in za svoje zdravje, če hočete učinkovito delovati na vseh področjih. Ženska še nikdar v zgodovini človeštva ni bila tako obremenjena. Poleg družine, ki je bila še pred nekaj desetletji edina skrb večine žensk, mora današnja ženska še dobro izgledati, dobro zaslužiti, biti srečna, nasmejana in spočita …(članek iz knjige Ko imajo hormoni žur).