Medtem ko so evrski finančni ministri na včerajšnjem srečanju v Bruslju soglasno podprli guvernerja Hrvaške narodne banke Borisa Vujčića za podpredsednika Evropske centralne banke (ECB), Slovenija še vedno nima niti polnopravnega guvernerja Banke Slovenije.
Boris Vujčić, ki vodi hrvaško centralno banko od leta 2012 in je igral ključno vlogo pri hrvaškem prevzemu evra leta 2023, bo na položaju podpredsednika ECB nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki bo konec maja zapustil funkcijo. Odločitev o imenovanju bo po posvetovanjih z Evropskim parlamentom in Svetom ECB dokončno potrdil Evropski svet, predvidoma konec marca.
Na to prestižno mesto so se poleg Vujčića potegovali še guvernerji iz Estonije, Finske, Latvije, Litve in Portugalske. S tem bo Vujčić prvi predstavnik države iz srednje ali vzhodne Evrope, ki bo sedel v Izvršnem odboru ECB.
Medtem pa v Sloveniji stanje ostaja zaskrbljujoče. Banka Slovenije je že eno leto brez polnopravnega guvernerja. Začasno vlogo vodi viceguverner Primož Dolenc, ki pa nima polnih pooblastil, vključno z glasovalno pravico v Svetu ECB. Po mnenju pravnika Damijana Terpina Slovenija zaradi dolgotrajnega zastoja izgublja vpliv na evropsko monetarno politiko.
Nesposobnost dogovora med predsednico države Natašo Pirc Musar in poslansko skupino Svobode glede kandidata za guvernerja še naprej blokira postopek, kar povzroča operativne težave Banke Slovenije in škoduje mednarodnemu ugledu države.
Nedvomno tudi evropske institucije vse bolj opažajo, da neodzivnost in nesposobnost Slovenije omejuje njen vpliv v ključnih odločevalskih organih, medtem ko sosednje države, kot je Hrvaška, dosegajo strateške pozicije na evropski ravni.
Sara Kovač