Kdor se zapelje v krajih ob slovensko-hrvaški meji, kot sta na primer Osilnica ali Kostel, hitro opazi, da so tamkajšnji prebivalci bolj ali manj prepuščeni sami sebi, država pa naredi le malo, da bi jim pomagala. Povsem drugače je na hrvaški strani, kjer se Hrvatje očitno dobro zavedajo, kako pomembno je, da je državna meja poseljena.
Slednje opaža tudi osilniški duhovnik Gregor Kunej, ki se je oglasil z daljšim zapisom na Facebooku.
Takole je zapisal: “Še ne 10 km severno od mejnega prehoda Petrina/Brod na Kupi, ob Kolpi na hrvaški strani, hrvaška vlada in Hrvaške ceste delajo obvoznico v vasi Kuželj (vas ima približno 30 stalnih prebivalcev, če sem fajn mimo usekal, naj me kdo, ki ve točen podatek, popravi) v dolžini 2,5 km v vrednosti skoraj 5 milijonov evrov. In to ni zadnja investicija v teh krajih ob Kolpi na hrvaški strani. Kaj pa na slovenski? Mi pa raje zapiramo bencinske servise, ker niso rentabilni. Če je obvoznica v Kužlju na Hrvaškem rentabilna, naj me kokoš brcne. Ni rentabilna, je PA INVESTICIJA VLADE, da okrepi življenje ob meji. Tko se dela, dragi naši politiki in ministri pa poslanci, ki hodijo v naše kraje še iz Kardeljevih časov jest, pit na račun ljudi, ki so od središča moči pozabljeni, odrezani in prikrajšani. Hodijo na vse kvazi partizanske prireditve in pametujejo, investicij v obmejne kraje pa le ne bomo dočakali. Petrol ne bo odprl črpalke na Petrini, Maljevac ne bo končal doma v Osilnici in tako naprej … Hrvati pa s polno paro delajo obvoznice za 30 ljudi v vrednosti 5 milijonov evrov. Bravo sosedje, tako se dela. Mogoče bi šli naši ministri in poslanci kdaj na obisk preko Kolpe, da se česa nauče? V celotni zgodbi sploh ne gre za bencinski servis, ampak za to, da politikom, slovenski vladi, za naše kraje in ljudi, ki tu živimo, sploh ni mar. To ne samo boli, ampak vsak dan bolj jezi. Kdaj je slovenska vlada nazadnje v obkolpske kraje investirala 5 milijonov evrov? Naj me kdo razsvetli in razveseli,” je zapisal.
Kunej se je nato oglasil tudi po novici, da bo Petrol svoj servis v Kosteli vendarle odprl. Zapisal je: “Lahko smo veseli za to novico in napor, ki so ga vložili pogajalci vseh prizadetih občin. Hvaležni. Ne moremo pa še biti zadovoljni. Bitke med Petrolom in vlado še ni konec.
Na potezi je vlada, ki bo zdaj lahko pokazala, koliko je na strani ljudi, tako smo danes slišali PV govoriti v parlamentu, sicer o eni drugi temi. Ampak pozicija, ki jo zagovarja, je torej, da je na strani ljudi.
Pa da vidimo, koliko je vredno življenje državljana v odročnih krajih in koliko državljana v centru Ljubljane. Nihče od ljudi v odročnih krajih, kot je Solčava, Črni Vrh, Kostel in Osilnica ter Podkoren, od vlade ne pričakuje luksuza, ki si ga privoščijo v centrih moči, da tam afne guncajo in se presera…
Pričakujemo le, da nam omogoči, subvencionira, pomaga vzdrževati to, kar je osnovna pravica vsakega državljana: pitna voda, redna zdravstvena oskrba in lekarna, trgovina in pošta ter solidne cestne povezave. Ni potrebno, da je vse v vsaki vasi, da moraš pa prevozit 60 oziroma 110 (Osilnica) kilometrov za osnove potrebe, ko tisti v Ljubljani gredo v copatih peš oziroma s kolesom, je pa za populacijo, ki tu živi, absurdno.
Osilnica ima trgovino, ampak večina še vedno hodi po fasengo v Kočevje, ker je tam ceneje. Po gorivo smo kar v velikem številu prej hodili na hrvaško stran, ker si pri enem tankanju prihranil skoraj 10 evrov pri isti firmi (Petrol).
Skratka, še bi bilo za zapisat.
Sicer je pa v teh odročnih krajih to, da nimaš vsega pred nosom, lahko tudi prednost.
Morda pa potrebujemo tudi malo več lokalne medsebojne povezanosti, podjetniške iznajdljivosti in prodornosti ter nekaj državnih zagonskih milijonov, da se postavimo na svoje lastne noge.”
Moja Dolenjska