Skrb za všečen videz je bila pri ženskah vedno prisotna. Skozi čas pa se je spreminjal pogled na žensko lepoto. Kar je bilo nekoč lepo, je danes grdo ali čudaško. Šele v zadnjih desetletjih pa dekleta in ženske dosegajo “idealen videz” s pomočjo estetske kirurgije.
Zategovanje korzeta in povezovanje nog so danes zamenjala ozka oblačila, ki vedno “lepše stojijo” na vitkih ali ekstremno vitkih postavah. Diete, vadba in lepotne operacije so postale del vsakdana sodobne ženske. Mediji gotovo prispevajo velik del h koščku njene (ne)sreče. Zdravo samopodobo, ki naj bi jo ženska pridobila v v času odraščanja predvsem s strani svojega očeta, ki ji pogosto pove, kako lepa in dragocena je, dekleta in ženske današnjega časa skušajo nadomestiti z goro ličil, previsokimi in neudobnimi čevlji, obsedenostjo s športom, študijem in bolnim feminizmom.
Debela ali suha, z manj in več trebuha
Starodavni Egipt – vitko telo, ozka ramena, visok pas, simetričen obraz.
Antična Grčija – žensko telo so obravnavali kot manj popolno od moškega; obilna, polna postava in svetla koža.
Dinastija Han (206 pr. n. št.–220 n. št.) – ozek pas, bleda koža, velike oči, mala stopala.
Italijanska renesansa (1400–1700 n. št.) – dovolj velike prsi, zaokrožen trebušček, polni boki, svetla koža.
Viktorijanska Anglija (1837–1901) – poželjiva, polna debeluška z ožjim pasom, ki je običajno nosila korzet, da je izpopolnila svojo telesno figuro
Bučna dvajseta (1920) – ploske prsi, nizek pas, fantovska postava s krajšimi lasmi.
Zlata leta Hollywooda (1930–1950) – bujno oprsje, ozek pas, široki boki.
Šestdeseta (1960) – vitka postava z dolgimi nogami, ki pušča najstniški vtis.
Super modeli osemdesetih (1980) – atletska, visoka ženska, vitke postave s čvrstimi rokami.
“Heroinska dekleta” devetdesetih (1990) – ekstremno suha dekleta s prozorno kožo, androgena postava.
Postmoderna lepotica (sedanjost) – ploski trebuh, »zdrava«koža, velika zadnjica in razkošne prsi, čvrste noge z režo (luknjo) med stegni.
V. V.