Medtem ko se Slovenija sooča z realnimi težavami – od zdravstva in socialnih pritiskov do gospodarske konkurenčnosti in demografije – so se Svoboda, SD in Levica odločile, da svojo prvo interpelacijo v tej vladi usmerijo proti zunanjemu ministru Tonetu Kajzerju in sicer zaradi izraelsko-palestinskega vprašanja in ene blokirane EU izjave o naselbinah na Zahodnem bregu. Gre za ideološki performans, ki pove več o prioritetah opozicije kot o delu ministra.
Interpelacijo so v SD napovedali v začetku septembra ob obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Sa’arja. Istega dne sta Svoboda in Levica predstavili predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, ki mu očitata vodenje zunanje politike v interesu Izraela. Predlog je bil pozneje umaknjen z oktobrske seje, ker ga je zakonodajno-pravna služba ocenila kot neustreznega.
Tri opozicijske stranke so interpelacijo uradno vložile 21. septembra. Trdijo, da Kajzer ne uživa več zaupanja za vodenje ministrstva, med drugim zaradi politične odgovornosti za avgustovsko slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi Unija obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izjava je bila nato sprejeta na nižji ravni. Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da takšna izjava ne bi prinesla dodane vrednosti, premier Janez Janša pa je ocenil, da je Slovenija s tem stopila iz kroga nenehnih neproporcionalnih obsodb Izraela. Opozicija dodatno očita nezadostno obveščanje državnega zbora in kršitev zakona o zunanjih zadevah ter zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU.
Kajzer je ob vložitvi dejal, da je interpelacija legitimen instrument opozicije, a gre po njegovem za “vihar v kozarcu vode”. V oktobrskem odgovoru je vse očitke zavrnil. Zapisal je, da se slovenska zunanja politika po več kot sto dneh vlade vrača k odgovornemu, učinkovitemu in premišljenemu zastopanju interesov Slovenije. Obdobje izrazitejšega zunanjepolitičnega aktivizma naj bi nadomeščala vsebinsko usmerjena diplomacija, ki daje prednost rezultatom pred deklarativnimi stališči.
Glede blokade izjave EU je poudaril, da ima članica pravico izraziti pomisleke ali se izjavi ne pridružiti, kar samo po sebi ne pomeni odmika od evropskih vrednot ali spremembe dosedanjih stališč. Slovenija ostaja zavezana mednarodnemu pravu, varstvu človekovih pravic, zaščiti civilnega prebivalstva in rešitvi dveh držav, ki mora biti dogovorjena med obema stranema. Nepridružitev izjavi po njegovih besedah ne pomeni spremembe vsebinskega stališča; uspešnost zunanje politike se ne meri zgolj po številu izjav in obsodb, temveč tudi po konkretnih rezultatih. Načela ostajajo nespremenjena, spreminja se način njihovega uresničevanja.
Ob očitkih o kršenju zakonov je pojasnil, da je vlada odgovorna za izvajanje zunanje politike v okviru zakonov in splošnih usmeritev DZ, za vsako posamezno odločitev pa ni potrebno novo parlamentarno pooblastilo. Šlo je za usklajevanje pravno nezavezujoče politične izjave, kar je treba razlikovati od postopka sprejemanja zavezujočih aktov EU.
Razprava o interpelaciji naj bi trajala skoraj 14 ur, po njej bo DZ glasoval. Glede na razmerja v parlamentu bo zunanji minister predvidoma ostal na položaju.
A.H.