Na ljubljanskem avtobusu je 67-letnik iz BiH, ki v Sloveniji biva brez prijave, poskušal spolno nadlegovati 12-letno deklico, vendar so ga potniki in voznik ustavili ter predali policiji. Medtem ko regionalni portal GPMaljevac.com razkriva storilčevo identiteto, slovenski osrednji mediji molčijo o njegovem imenu.
Prikrivanje identitete je v tem primeru le nadaljevanje vzorca prikrivanja podatkov o storilcih, zlasti tujcih, kar sproža vprašanja o transparentnosti in ogroža javno varnost.
Incident na ljubljanskem avtobusu, na katerem je 67-letni državljan BiH poskušal nadlegovati mladoletnico, je le zadnji primer, ki razkriva temno plat medijske cenzure v Sloveniji. Osrednji slovenski mediji, kot so 24ur.com, Siol.net in STA, so osumljenca opisali le kot “67-letnega državljana BiH”, medtem ko je regionalni portal GPMaljevac.com brez zadržkov razkril njegovo identiteto. Storilec naj bi bil Fikret Šemić, ki v Sloveniji biva nezakonito. Ta razlika v poročanju ni zgolj novinarski spodrsljaj – je del sistematične prakse, ki ogroža javno varnost z zamegljevanjem resnice o storilcih kaznivih dejanj. Takšno prikrivanje podatkov ščiti “zlodeje” in hkrati povečuje tveganje za ponovitev podobnih dejanj.
V Šemićevem primeru je njegovo nezakonito bivanje v Sloveniji ključen podatek, ki kaže na širši problem pomanjkljivega nadzora nad migracijami. Namesto da bi mediji osvetlili tovrstne sistemske pomanjkljivosti, raje molčijo. Naj spomnimo na umor policista Damirja Golobiča. Tedaj so storilca opisali le kot “22-letnega nemškega državljana” (v resnici Pakistanca), porast posilstev migrantov (2023) pa so mediji večinoma prezrli.
Ta cenzurni vzorec ima resne posledice. Če javnost ne pozna identitete storilcev ali njihovega ozadja, se zmanjšuje možnost za preventivne ukrepe. Lokalne skupnosti tako niso opozorjene na posameznike, ki predstavljajo grožnjo, policija pa se spopada z dodatnimi ovirami pri preprečevanju vnovičnih kaznivih dejanj. V primeru ljubljanskega avtobusa je hitra reakcija potnikov in voznika preprečila hujše posledice, a koliko podobnih primerov ostane neopaženih zaradi pomanjkanja transparentnosti?
A. H.