“Dosegli bomo svoje, ostro in brez popuščanja,” je bilo slišati iz manjše skupine, ki se je zbrala pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. V središču pozornosti kakih 30 ljudi je bil Rade Stanič, ki naj bi mu sodnica Ana Testen preprečila z ustavo zagotovljeno pravico do sojenja pred očmi javnosti. Stanič je namreč na sojenje zaradi razžalitve sodnikov in sodnic (zahteval je podatke o opravljenem pravniškem državnem izpitu sodnikov) pripeljal okoli 20 ljudi, sodna dvorana pa naj bi bila za vse premajhna.
“14. aprila sem na višje sodišče poslal pismo, v katerem sem zapisal, da obstaja utemeljen sum, da nekateri sodniki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita ali pa so ga pridobili v nasprotju z določili zakona o pravniškem državnem izpitu,” trdi Rade Stanič, predsednik Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor, ki naj bi štelo 12 tisoč članov.
Tožilstvo Staniču očita razžalitev v treh – po njihovem mnenju spornih – delih njegovega pisma.
- “Da se delate norca iz mene kot nekakšnega obdolženega ter da za tako delo dobivate plače iz davkoplačevalskega denarja.”
- “Da obstaja utemeljen sum, da nimate opravljenega pravniškega državnega izpita ali pa ste ga pridobili v nasprotju z določili zakona o pravniškem državnem izpitu.”
- “Da zlorabljate kazensko zakonodajo kot zločinsko sredstvo za zatiranje slovenskega naroda, kar se da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva.”
Sum o neopravljenem pravniškem državnem izpitu se je nanašal na višje sodnike Mileno Jazbec – Lamut, Marjeto Švab – Širok in Matijo Šinkovca, Stanič pa je po današnjem incidentu svoj sum razširil še na sodnico Ano Testen, ki mu ni zagotovila z ustavo garantirane pravice do javnosti sojenja. Sodnica je sedaj sojenje prestavila na drug datum, Staniču pa, po njegovih besedah, zagrozila, da ga bo morala privesti s pomočjo policistov, kljub temu da je na sojenje prišel sam, pa čeprav v precej velikem spremstvu.
Iz skupine pred sodiščem: Staniču sodijo zaradi verbalnega delikta
Stanič trdi, da se mu sodi zaradi verbalnega delikta, ki je bil kazniv še za časa rajnke Jugoslavije. Žalitev, ki naj bi bila zapisana v pismu, namreč ni bila izrečena javno, pismo je bilo poslano izključno na naslov sodišča, v vednost tistim, ki so bili predmet njegovega pisanja.
“Pridobimo lahko vse, kar je nepomembno, pomembnih stvari pa ne, bog ne daj,” jadikuje Stanič. Državljani in državljanke namreč ne morejo pridobiti niti podatkov o sodniškem pripravništvu ali podatkov o prejšnji zaposlitvi sodnika ali sodnice.
Od sodišča do policijske postaje
Manjša skupina ljudi, ki je protestirala pred okrajnim sodiščem, se je po tem, ko je bilo sojenje prestavljeno, odpravila iskat pravico na policijsko postajo. Tam so proti sodnici vložili ovadbo zaradi oviranja prisotnosti javnosti – ovadbo je podpisalo 19 ljudi, ki jim je bil preprečen vstop na sojenje.
Žiga Korsika