Območje evra je v oktobru zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, kar je pomemben upad glede na prejšnji mesec, ko je inflacija znašala 4,3 odstotka. In medtem ko se evrska inflacija zmanjšuje, Slovenija z visoko inflacijo 6,9 odstotka še vedno ostaja krepko nad povprečjem evrskega območja.
Slovenija je bila oktobra precej nad povprečjem območja s skupno valuto. Območje evra je namreč po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 4,3 odstotka. Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021. Spodbujale so jo predvsem visoke cene hrane, alkohola in tobaka.
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5 odstotka. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8-odstotna, nekoliko umirila. Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot septembra. Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni znižale za 11,1 odstotka, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6-odstoten.
Višja inflacija kot pri nas le na Hrvaškem in Slovaškem
Slovenska inflacija je bila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna. Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra beležili le Slovaška s 7,8-odstotno in Hrvaška s 6,7-odstotno inflacijo.
Nemčija je septembra beležila 3-odstotno inflacijo, Francija 4,5-odstotno, Italija 1,9-odstotno, Avstrija pa 4,9-odstotno inflacijo. Belgija (-1,7 odstotka) in Nizozemska (-1 odstotek) sta oktobra imeli deflacijo. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je inflacija v območju evra oktobra znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri treh odstotkih. Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9 odstotka vse bližje ciljanima dvema odstotkoma s strani Evropske centralne banke (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzela celo nad 10 odstotkov. ECB za letos napoveduje 5,6-odstotno povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2-odstotno, za leto 2025 pa 2,1-odstotno.
Slovenska letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo z drugimi državami, je bila septembra 7,1-odstotna. To je odstotno točko več kot avgusta in 2,8 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja (4,3 odstotka). Pri tem poudarimo, da je pri nas na rast cen vplival tudi učinek osnove pri cenah elektrike: lani septembra je namreč začela veljati regulacija cen elektrike.
Razkorak med slovensko in evrsko inflacijo Gibanje letnih stopenj slovenske in evrske inflacije od sredine leta 2021 dalje (HICP, v %) (Foto: Eurostat)
Še ena slaba novica za gospodarstvo
Po poročanju Eurostata je tudi gospodarstvo območja z evrom v tretjem letošnjem četrtletju doživelo manjši upad. V četrtletni primerjavi se je BDP (bruto domači proizvod) na tem območju zmanjšal za 0,1 odstotka. Nasprotno pa je gospodarstvo EU v istem obdobju zabeležilo rast BDP za enakih 0,1 odstotka. Na letni ravni sta se obe območji povečali za 0,1 odstotka.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ob tem še nedavno poročal o poletnem poslabšanju večine gospodarskih dejavnikov, kar je ob visoki inflaciji precej zaskrbljujoče. Kot je ugotovil UMAR, se je medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih še poglobil, najbolj v energetsko intenzivnih panogah, zelo nizka ostajajo pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza. V kontekstu mednarodnih primerjav je v drugem letošnjem četrtletju BDP v območju z evrom rahlo rasel, za 0,2 odstotka, medtem ko je bilo gospodarstvo v območju EU v stagnaciji.
Ana Horvat