Medtem ko se samooklicane borke za pravice žensk borijo za nekaj, kar je pri nas zelo dobro urejeno, in igrajo heroje po evropskih državah, kjer so zdravstveni pogoji precej boljši kot drugje, se Inštitut 8. marec ne oglaša, ko pride do države in razmer, kjer so pravice žensk zares omejene. Dekleta v Afganistanu se od umika ZDA soočajo s prisilnimi porokami, z nasiljem in izolacijo, ki jim ni videti konca.
Ženske in dekleta v Afganistanu so bile znova izbrisane iz javnega in družbenega življenja. Prepovedano jim je obiskovati srednjo šolo, delati, se pojavljati na televiziji, prepovedan jim je celo obisk parka – a Inštituta 8. marec ne boste videli “fajtati” zanje.
Neiskrenost Inštituta 8. marec se razkriva z dejstvom, da Nika Kovač “fajta” za nekaj, kar je v Sloveniji dobro urejeno, medtem ko se za ženske, ki so dejansko žrtve “terorističnega” režima, ne oglaša. Ko govorimo o pravicah žensk in njihovi diskriminaciji, je zagotovo Afganistan prvi, ki marsikomu pade na pamet. Portal The Guardian je nedavno objavil pričevanja žensk, ki so spregovorile o grozotah, ki jih preživljajo dnevno in brez upanja, da se bo obrnilo na bolje.
Med drugimi so zapisali zgodbe deklet, ki so kmalu spoznale, da je izobrazba edina pot iz izolacije in represije, ki je omejevala življenje njihovih prednikov pod prejšnjim talibanskim režimom. Dekleta so bila del nove generacije afganistanskih žensk, ki so imele priložnost zgraditi neodvisno in ekonomsko neodvisno življenje. A maja 2021, nekaj mesecev preden so talibanski skrajneži prevzeli oblast, so pred šolami začele eksplodirati bombe in kmalu so bili upi o njihovem boljšem jutri razblinjeni. Minilo je že 1000 dni, odkar so talibani razglasili, da so šole samo za dečke, približno 1,2 milijona najstnicam pa je bilo dejansko prepovedano obiskovati srednje šole v Afganistanu. Sledile so prisilne in zgodnje poroke, nasilje v družini, samomori, zasvojenost z drogami in izkoreninjenje iz vseh vidikov javnega življenja, ki jim ni videti konca.
Po tem, ko so ZDA intervenirale v Afganistanu, so bili Talibani konec leta 2001 odstavljeni iz oblasti. V letih po mednarodni intervenciji so tako šole odprle vrata dekletom in ženske so se vrnile na delo. Pri doseganju enakosti je bil dosežen napredek: pravice žensk so bile leta 2003 zapisane v novo ustavo, leta 2009 pa je Afganistan sprejel zakon o odpravi nasilja nad ženskami (EVAW). A se je vse to spremenilo, ko so Talibani avgusta 2021 znova prišli v regijo v Afganistanu in sta se zopet pojavila nasilje in diskriminacija žensk in otrok po vsej državi.
Ženske in dekleta so bila znova izbrisana iz javnega in družbenega življenja. Tudi njihovi protesti niso pomagali – ženskam in dekletom je prepovedano obiskovati srednjo šolo, delati, se pojavljati na televiziji, prepovedan jim je celo obisk parka.
To je podpirala tudi ameriška levica
Odločitev Bidnove uprave, da do 11. septembra 2021 umakne vse ameriške enote iz Afganistana, je modra strateška odločitev, ki je zahtevala velik politični pogum, je poročal Brookings. Medij je navajal besede Bidnove uprave, ki je “pravilno ocenila, da je ohranjanje vojaškega delovanja ZDA v Afganistanu postalo strateška odgovornost in jalova naložba, ki je izgubila sposobnost spreminjanja osnovne politične in vojaške dinamike v Afganistanu.” Ob tem je še bolj ironično, da je Joe Biden ob dnevu žena poudaril, da je trajna zaveza ZDA, “da priznavajo pogum in prispevke žensk in deklet po vsem svetu” in da je moralni in strateški imperativ ZDA “zaščititi njihove pravice, dvigniti njihov glas in jim zagotoviti možnost, da izkoristijo svoj polni potencial”.
Inštitutu 8. marca sledi Soroševa agenda
A Nika Kovač se bori za “dostopnost splava”, čeprav je v Sloveniji splav dostopen in zelo dobro urejen, kot tudi cena za vse, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. Ne zanimajo je ženske pravice tam, kjer so te dejansko kršene. Zakaj bi jo potlej zanimale ženske iz tretjega sveta, ko pa je niti tukajšnje ne? Spomnimo se, da imamo v Sloveniji 200 tisoč žensk brez stalnega ginekologa, število pa naj bi jih v zadnjih letih naraslo še za 150 tisoč, opozarjajo prihodnji slovenski ginekologi.
Njeno “fajtanje” je ugotovilo le aktivno delovanje v Soroševi kampanji za razvoj Evrope, kot je nedavno dejal predsednik SDS Janez Janša. V sodelovanju z organizacijo IPPF (International Planned Parenthood Federation), ki temelji na rasizmu in načrtni sterilizaciji žensk, je spodbujanje drugih oblik “varne spolnosti”, spodbujanje splava le še ena metoda za uresničevanje ciljev tako Soroševe agende kot agende levičarjev na splošno. Njena protiživljenjska kampanja pa ni le del levičarske agende, je tudi del agende slovenske vlade, ki pri tem sodeluje, hkrati pa poleg smrti nerojenih otrok promovira tudi smrt – po njihovem merilu odvečnih – z evtanazijo. In krog je sklenjen.
A. H.