Leto 2019 je prineslo konec temne dobe muslimanskega sveta, tekom katere so džihadisti iz vrst Islamske države sejali strah v regiji in ubijali nedolžne ljudi, ko je bil ubit najbolj iskan svetovni terorist in samooklicani kalif Islamske države Abu Bakr al Bagdadi. A nedavni pokoli v Moskvi in Iranu, za katere je odgovornost prevzela afganistanska veja Islamske države, razkrivajo, da islamski terorizem in fundamentalizem še zdaleč nista premagana.
Minilo je več kot desetletje, odkar so islamski teroristi vzpostavili kalifat v zasedenih delih Sirije in Iraka. Na svojem vrhuncu je Islamska država, znana tudi tudi kot ISIS, ISIL ali Daesh, imela v svojih rokah približno tretjino Sirije in 40 odstotkov Iraka.
V času, ko so skrajneži v spopadih izgubili 95 odstotkov ozemlja, so njihovi nasprotniki prišli do sklepa, da je Islamska država poražena. Nato je tedanji ameriški predsednik Donald Trump ukazal umik vojakov iz Sirije z besedami: “Pomagali smo ISIS, naš edini razlog, da smo tam”. A kot kaže, Islamska država še zdaleč ni premagana.
Islamsko državo poskušajo oživiti
Podatki osrednjega poveljstva ameriške vojske razkrivajo, da je Islamska država v prvih šestih mesecih letošnjega leta prevzela odgovornost za kar 153 napadov v Iraku in Siriji. V primeru, če se bodo napadi s to hitrostjo nadaljevali, bi lahko Islamska država do konca leta več kot podvojila skupno število napadov v primerjavi z letom 2023. V lanskem letu je ta namreč prevzela odgovornost za 121 napadov v Iraku in Siriji.
Za Islamsko državo je značilno, da ta sicer redko prevzame odgovornost za napad, če storilec napada preživi in se znajde v prijetju, zato so realne številke verjetno precej višje od tistih, o katerih poročajo Američani. Porast nasilja kaže, da poskušajo Islamsko državo po letih zmanjšane dejavnosti ponovno oživiti. Islamski radikalci, ki izkoriščajo dejstvo, da je Zahod zaposlen z rusko vojno v Ukrajini, ozemeljskimi aspiracijami Pekinga v Južnokitajskem morju in konfliktom med Izraelom in Hamasom v Gazi, se počasi začenjajo prebujati in prihajati iz svojih skrivališč, kar nakazuje, da vojna proti terorizmu še zdaleč ni končana.
V Iraku in Siriji po ocenah deluje 10 tisoč radikaliziranih borcev
Teroristična skupina deluje v obliki decentraliziranih celic in podružnic po vsem svetu, ki še naprej izvajajo teroristične napade. Obstaja ocena, da je v Iraku in Siriji še vedno aktivnih okoli 10 tisoč borcev Islamske države, vsak dan pa to število še narašča in skrbi za širjenje grožnje v regiji. Afganistanska veja militantne organizacije ISIS-K je v začetku januarja izvedla bombni napad v Iranu blizu groba vojaškega poveljnika Kassema Sulejmanija, v katerem je bilo ubitih več kot 80 ljudi. Oboroženi napadalci ISIS so marca letos izvedli streljanje na nabito polno koncertno dvorano v predmestju Moskve, v katerem je življenje izgubilo vsaj 137 ljudi. Na začetku tega tedna je Islamska država prevzela odgovornost za napad na šiitsko mošejo v Omanu, v katerem je bilo ubitih pet ljudi.
Nekdanji poveljnik ameriškega centralnega poveljstva Frank McKenzie je po navedbah Jutranjega Lista prepričan, da ima Islamska država veliko željo, da bi napadla ZDA in druge tuje sile. Označil jih je za “grožnjo, ki še naprej narašča”. Po njegovo pa je grožnja pričela naraščati takoj, ko so zapustili Afganistan. Kot je znano, so zadnji ameriški vojaki Afganistan zapustili avgusta 2021, kmalu zatem pa so na oblast spet prišli talibani.
Strokovnjaki menijo, da je lahko razlogov za porast napadov Islamske države več. Skupina se je po odhodu ameriških vojakov iz regije verjetno okrepila in dobila več svobode pri samem delovanju, vendar je k njihovi krepitvi najverjetneje prispevala kombinacija drugih dejavnikov, kot je denimo politična nestabilnost. “Povečanje števila napadov bi lahko povzročilo nenehno razočaranje nad vladama v Iraku in Siriji. Razlog bi lahko predstavljala tudi preusmeritev prizadevanj ZDA proti skupinam, ki jih podpira Iran,” je strokovnjak za terorizem in sodelavec v Centru za strateške in mednarodne študije Daniel Byman povedal za NYT.
Postajajo vse drznejši
Veja ISIS-a, ki je dejavna v Afganistanu, Pakistanu in Iranu, t. i. ISIS-K, postaja vse drznejša in smrtonosnejša. Ker mednarodno sodelovanje ne obstoja, je naloga boja proti ISIS-K v veliki meri padla na afganistanske talibane, ki na islamske teroriste gledajo kot na grožnjo svojemu režimu. Talibanski režim se je po prevzemu oblasti v Afganistanu začel soočati z ISIS, kar je vodilo v krvave notranje spopade, izginotja vladnih uradnikov, obglavljenja in javne usmrtitve. Islamska država afganistanske talibane obtožuje, da so “umazani nacionalisti” in obsoja njihova pogajanja z ZDA. Končni cilj teroristov v Pakistanu pa predstavlja strmoglavljenje vlade, podreditev šiitskih in sufijskih muslimanov ter kristjanov ter vzpostavitev transnacionalnega kalifata.
Ž. N.