Kresovanje na predvečer 1. maja je slovenska posebnost. Toda kakšen je sploh pomen kresovanja? Gre morda le za pradavni običaj druženja ali ima globlji pomen? In še pomembneje – kdaj je najprimerneje kresovati?
Ali gre pri kresovanju samo za druženje ali ima morda globlji pomen?
Pri kresovanju gre za zelo staro kulturno dediščino, ki sega nazaj v predkrščansko obdobje. Če si postavimo vprašanje, kdaj je najbolj primerno kresovati, je odgovor zelo preprost – na večer pred kresom. To se pravi – pred praznikom Janeza Krstnika, takrat je po ljudskem izročilu poletni sončni obrat, ki pa ga ne gre enačiti z astronomskim sončnim obratom. Številna dejanja še danes prisotna na ta dan kažejo na izjemen sončev kult. Se pravi ogenj kot simbol sonca. Drugi tak datum, ki je morda bližji prvomajskim dogodkom, je torej 4. maj, florjanovo – praznovanje fantovske skupnosti, pastirjev in tako naprej. Na predvečer tega praznika so se včasih na veliko kurili kresovi.
Kdaj je torej najbolj pravilno kresovati?
Najbolj pravilno je na kres! To se pravi že samo ime praznika pove, da se takrat zakuri ogenj, ker so imeli naši davni predniki predstavo, da tisti dan začne soncu pojemati moč in so se z vsemi dejanji trudili, da bi to moč ohranili, zato so kurili kresove. Kresovi so imeli očiščevalni pomen, številne šege in navade so s tem povezane in tako naprej. Skratka kres je najbolj primerno obdobje za kurjenje ognja.
Kakšen pomen pa ima kresovanje, ki bo na sporedu danes zvečer?
Kresovanje na predvečer 1. maja je slovenska značilnost, povezana z začetki praznovanja tega praznika, čeprav v samem začetku kresov niso kurili. Bili so bolj shodi s kulturnim programom, literarnimi nastopi, političnimi govori in splošno zabavo. Potem pa se je uvedlo tudi kurjenje kresov, ki so ga povzeli od florjanovskih kresov, ker je bilo to datumsko zelo blizu. Naši bolj ali manj odmaknjeni predniki so vedno zakurili kres, ko je bilo potrebno pripraviti druženje. Ogenj ima magično moč. Pomen kresov za prvomajsko praznovanje pa je imelo značaj vizualne komunikacije, vizualnega opozorila, češ, jutri pa je delavski praznik, delavske pravice in tako naprej.
Ž. K.