Predsednik slovenske vlade Janez Janša se bo danes, 15. decembra 2021, udeležil vrha Vzhodnega partnerstva v Bruslju. Vrh Vzhodnega partnerstva poteka po štiriletnem premoru (zadnji je bil leta 2017). Običajno poteka vsako drugo leto, a je bil leta 2019 prestavljen, ker epidemiološke razmere zaradi pandemije niso dovoljevale fizičnega srečanja. Na tokratnem vrhu ne bo Belorusije, ker je beloruski režim suspendiral sodelovanje v Vzhodnem partnerstvu (28. junija 2021), zato bo na vrhu prazen stol.Osrednji namen vrha je sprejetje programske agende po letu 2020 vključno z ekonomsko-investicijskim načrtom v višini 2,3 milijarde evrov. Programske prioritete sodelovanja po letu 2020 so osredotočene na krepitev odpornosti v partnerskih državah na različnih področjih (gospodarskem, okoljskem, klimatskem, digitalnem in družbenem – neodvisne institucije in vladavina prava).
Ob robu vrha so predvidena bilateralna srečanja predsednika vlade z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, armenskim predsednikom vlade Nikolom Pašinjanom in vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko. Predsednik vlade se bo pred vrhom udeležil tudi neformalnega kosila z voditelji Ukrajine, Moldavije in Gruzije, ki ga organizira litvanski predsednik republike Gitanas Nauseda.
Cilj Vzhodnega partnerstva je intenzivnejše politično združevanje in gospodarsko povezovanje s partnerskimi državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, tj. Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino. Varnost, stabilnost in blaginja ter demokracija in pravna država v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu so prednostna naloga EU.Sodelovanje med EU in državami Vzhodnega partnerstva je še pomembneje zdaj, ko smo sredi pandemije covida-19. V okviru svojega globalnega odziva na izbruh koronavirusa je EU mobilizirala sveženj nujne pomoči za države Vzhodnega partnerstva v vrednosti do 1 milijarde evrov. EU podpira partnerske države na področju javnega zdravja in pri zmanjševanju socialno-ekonomskih posledic pandemije.
Sara Kovač