Javnomnenjska anketa, ki jo je v mesecu aprilu za Nova24TV opravila agencija Parsifal, je pokazala, da serijske interpelacije, ki so jih vlagale opozicijske stranke, in številni organizirani napadi tujih medijev, na največjo vladno stranko SDS niso imeli vpliva, saj ta prepričljivo vodi. Med opredeljenimi volivci, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, ima namreč kar 34,2 odstotno podporo. Na drugem mestu ji sledi stranka SD z 17,2 odstotka glasov, na tretjem mestu pa stranka LMŠ z 15,9 odstotka glasov. Stabilno podporo uživajo tudi ostale vladne stranke. Tako imenovana koalicija KUL kljub vsem naporom, da bi sesula vlado, ni uspela povečati podpore. Politični analitik Miloš Čirić pri anketi še opaža, da sta mnogo višjo podporo prejeli Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka, ki se z iniciativo trudita združiti Slovenijo.
Agencija za merjenje javnega mnenja Parsifal je za našo medijsko hišo med 12. in 14. aprilom izvedla merjenje javnega mnenja na vzorcu 762 anketirancev. Tako so tudi tokrat spraševali anketirance, katero izmed slovenskih političnih strank bi izbrali, če bi bile volitve to nedeljo.
Če bi bile volitve to nedeljo bi največ volivcev svojo podporo po splošnih rezultatih namenilo stranki SDS (20,0 odstotkov), sledi SD (11,3 odstotka), LMŠ (10,8 odstotka), Levica (6,4 odstotka) in NSi (4,1 odstotka). 36,6 odstotka volivcev je takih, ki so trenutno neopredeljeni.
Če bi bile volitve v Državni zbor RS to nedeljo bi slavila SDS, in sicer bi med opredeljenimi dobila 31,6 odstotka glasov. Na drugem mestu bi se znašli Socialni demokrati, ki bi jih volilo 17,9 odstotka volivcev, sledili bi Lista Marjana Šarca s 17 odstotki glasov in Levica z 10,1 odstotka glasov. Nova Slovenija se je znašla na petem mestu, volilo bi jo namreč 6,5 odstotka glasov, parlamentarni prag bi prestopile tudi stranka SAB z 4,1 odstotka glasov, Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije. Stranke SNS, DeSUS, Pirati, SMC in Dobra država ne bi dobile poslanskih sedežev.
Stranka SDS občutno prednjači
V raziskavi so prikazali rezultate tistih, ki so se opredelili in se bodo zagotovo udeležili volitev. Pri teh je ocena udeležbe, da se bodo udeležili volitev, ocenjena z najvišjo oceno 5. Tudi po teh rezultatih je na prvem mestu z veliko prednostjo stranka SDS. Tej bi namreč glas zaupalo kar 34,2 odstotkov. Rezultat jo nedvomno postavlja v velikansko vodstvo, saj bi Socialni demokrati, ki so se zvrstili na drugo mesto, dobili skoraj dvakrat manj glasov- 17,2 odstotka. Lista Marjana Šarca bi dobila 15,9 odstotka glasov, Levica 11,6 odstotka glasov in Nova Slovenija devet odstotkov glasov.
V primerjavi s prejšnjim merjenjem se je podpora SDS dvignila za 0,8 odstotne točke, nekoliko večjo podporo pa je moč zaznati tudi pri stranki LMŠ (3,5 odstotne točke), medtem ko je stranki SD podpora znatno padla- za kar 5,2 odstotne točke. Podpora je tudi nekoliko porasla NSi in ostaja stabilna. Karlu Erjavcu pa je s ponovnim prihodom v DeSUS uspel potop stranke upokojencev, kateri podpora zaradi nesoglasij v stranki še bolj pada. Stranka SAB je pridobila malenkost večjo podporo, po iniciativah pa je zrasla podpora tudi SLS in Novi ljudski stranki.
Kot lahko vidimo iz spodnjega grafa, ki prikazuje trend nihanja podpore strankam, je podpora stranki SDS v primerjavi z mesecem januarjem občutno narasla. Pri strankah SD in LMŠ pa lahko vidimo, da je podpora danes manjša kot januarja letos.
KUL-u se strategija rušenja vlade ni obrestovala
“Če pogledamo rezultate, lahko vidimo, da se tako imenovani Koaliciji ustavnega loka strategija rušenja vlade ni poznala pri pridobitvi novih volivcev,” za Nova24TV pojasnjuje politični analitik Miloš Čirić. Medtem ko sta SD in Levica izgubili, pa je malenkost višjo podporo dobil LMŠ, a skupno KUL nima večje podpore, kot jo je imel prej, kvečjemu manjšo. “Kvečjemu pa se je razdiralna strategija pokazala na primeru strank DeSUS in SMC, medtem ko je KUL v celoti nekoliko izgubil podporo,” je še pojasnil.
“Nasprotno pa je od opozicijskih strank prejela mnogo višjo podporo Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka, ki se z iniciativo trudita združiti Slovenijo,” je še opazil Čirić. Po anketah sodeč si tako Slovenci želijo povezovalne politike za razliko od tiste, ki jo je moč opaziti pri KUL.
Če si pogledamo križanje med demografsko in vsebinsko spremenljivko za prvi dve stranki lahko vidimo, da vodilno stranko SDS podpira več moških (21,4 odstotka) kot žensk (18,4 odstotka). Največjo podporo stranka uživa v starostni skupini 55 let in več in pri tistih, ki imajo osnovno in poklicno izobrazbo. Drugo uvrščena stranka SD uživa večjo podporo žensk (12,8 odstotka) kot moških (10,1 odstotka). Tudi stranka SD uživa največji delež podpore v starostni skupini 55 let in več in med tistimi, ki imajo poklicno izobrazbo.
V raziskavo je bilo zajetih 762 anketirancev, od tega 49,3 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 51,0 let, standardni odklon pa 15,1 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (42,7 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (36,8 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,4 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (35,9 odstotka), sledili so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (29,2 odstotka), 21,9 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 12,9 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (51,2 odstotka), sledi mesto (30,9 odstotka) in manjši kraj (17,9 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (24,6 odstotka), sledita Podravska (16,0 odstotka) in Savinjska (11,6 odstotka) regija.
Sara Rančigaj