Izidi javnomnenjske raziskave, ki jo je za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino izvedla raziskovalna agencija Parsifal, kažejo jasno podporo javnosti, staršev in strokovnjakov predlaganemu prehodu na osemletno osnovno šolo. “Ti podatki jasno zavračajo vtis, ki ga skušajo ustvariti predstavniki pedagoškega establišmenta in del medijev, da predlaganemu prehodu praktično vsi nasprotujejo”, so jasni na ministrstvu.
“Izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen. To je zelo subtilen, kompleksen sistem, ki vključuje ogromno živih ljudi, otrok, staršev, učiteljev in praktično celotne javnosti,” je v znak nasprotovanja reformi, ki je bila napovedana po poraznih rezultatih slovenskih šolarjev, med drugim izpostavil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD so v torek zahtevale sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost, na kateri bi razpravljali o napovedani šolski reformi in kadrovskih rezih v vzgoji in izobraževanju. Menijo, da javna šola potrebuje več učiteljev, boljše pogoje za delo in premišljene ukrepe ter ne političnih eksperimentov. “Preseneča nasprotovanje dela poslancev že sami potrebi po temeljitejših spremembah, čeprav rezultati jasno kažejo, da so spremembe nujne”, so v zvezi s tem dogovorili na ministrstvu. Opominjajo, da odgovornost ministrstva predstavlja, da se odzove, ukrepa in znanje ponovno postavi v središče šole. “Cilj je več znanja za otroke ter boljši pogoji za učitelje in ravnatelje”, navajajo in pomirjajo, da bo stroka sodelovala pri oblikovanju reforme. Prav tako pa izpostavljajo, da namen reforme niti slučajno ni zmanjševanje števila učiteljev ali varčevanje na račun otrok.
Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je med 15. in 21. septembrom letos za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino izvedla raziskovalna agencija Parsifal, kažejo jasno sliko: 45,9 odstotka vprašanih prehod na osemletno šolo podpira, 28,8 odstotka vprašanih pa mu nasprotuje.
Če si pogledamo podporo med starši, katerih otroci trenutno obiskujejo osnovno šolo ali so jo obiskovali v zadnjih petih letih, lahko vidimo, da jih 51,1 odstotka podpira prehod na osemletko, 24,5 odstotka pa mu nasprotuje. 39-odstotna podpora prehodu je bila zabeležena med strokovnjaki, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. 36 odstotkov je bilo takih, ki prehodu nasprotujejo.
Po besedah izobraževalnega ministrstva rezultati kažejo, da predlagani prehod uživa jasno podporo. “Raziskava kaže tudi, da je razprava o prihodnosti slovenskega šolstva prišla v ospredje – 94,3 odstotka vprašanih je že slišalo za predlog prehoda na osemletno šolo”, ob tem izpostavljajo in dodajajo, da so ljudje željni tudi konkretnih informacij in odgovorov, kaj bodo spremembe pomenile za otroke, starše, učitelje in šole.
Sporočajo, da bodo nadaljevali s Strateškim svetom za prenovo vzgoje in izobraževanja ter desetimi strokovnimi razpravami, v katerih bodo odprta posamezna vprašanja ter oblikovane konkretne rešitve. “O poteku razprav, predlogih in oblikovanih rešitvah bomo sproti obveščali javnost”, napovedujejo. V zvezi z raziskavo se je odzval tudi minister dr. Borut Rončević, ki meni, da raziskava kaže jasen signal, da je podpora prehodu na osemletno šolo občutno višja od nasprotovanja. “Hkrati ljudje želijo konkretne odgovore. Zato odpiramo širok strokovni dialog, o katerem bomo javnost sproti obveščali. Naš cilj ostaja jasen – znanje ponovno postaviti v središče slovenske šole”, je jasen minister.
Cilji reforme ostajajo jasni
Raziskava je bila izvedena na vzorcu 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije. “Podatki pa so bili zbrani s kombinacijo telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Vzorec je bil utežen glede na spol, starost, izobrazbo, tip naselja in statistično regijo, s čimer je bila zagotovljena ustrezna struktura vzorca glede na populacijo Slovenije”, v zvezi z izvedeno raziskavo navaja ministrstvo, ki obenem sporoča, da cilji reforme ostajajo jasni: znanje ponovno postaviti v središče šole, dvigniti standarde znanja, omogočiti vsakemu učencu in dijaku, da razvije svoje sposobnosti, okrepiti avtoriteto in avtonomijo učiteljev ter šolo pripraviti na izzive prihodnosti.