Odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, da ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću izda dovoljenje za svetovalno sodelovanje pri organizaciji svetovne razstave Expo 2027 v Beogradu, je sprožila vprašanja o ustreznosti nadzora nad funkcionarskim ravnanjem, predvsem v luči preteklih primerov netransparentnega delovanja. Odsotnost jasnih varovalk, dvoumna razmejitev med zasebnim in javnim delovanjem ter politični kontekst sodelovanja s Srbijo, kjer so okoli Expa že zaznana sistemska korupcijska tveganja, odpirajo resne dvome o integriteti postopka.
Še pred odločitvijo KPK je v javnosti odmeval primer pisma podpore, ki ga je Zoran Janković naslovil na srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Pismo, čeprav domnevno zasebne narave, je bilo poslano z uradne elektronske pošte Mestne občine Ljubljana. Informacijski pooblaščenec je kljub temu odločil, da gre za zasebno zadevo, kar je omogočilo izogib vpogledu javnosti v dejanje, ki je očitno potekalo z uporabo občinske infrastrukture in simbolike.
Tovrstna dejanja ustvarjajo okolje, v katerem nadzor nad uporabo javnih sredstev in pooblastil postane neučinkovit – kar pomeni neposredno tveganje za koruptivne prakse.
Janković trdi, da bo svojo svetovalno funkcijo za EXPO opravljal »pro bono« in izven delovnega časa, torej brez vpliva na županovanje. KPK je temu pritrjevalno sledila in v dovoljenju določila več pogojev: da delo ne sme potekati v času opravljanja javne funkcije, da se ne uporablja javna sredstva in da mora sodelovanje temeljiti izključno na osebnem znanju.
Šumah nadaljuje, da je odločitev KPK sicer formalno legitimna, vendar polna notranjih nasprotij. “V soglasju so navedli cel kup pogojev, ki jih je nemogoče izpolniti – sploh pa jih ne more izpolniti nekdo, kot je Janković, ki se sam označuje za 24-urnega župana. Morda bo zdaj kot svetovalec vstajal eno uro prej, da bo ta ura svetovalna, preostale pa županske,” ironično dodaja.
Gre za tvegano, če ne že koruptivno dejanje
Z vidika integritete institucij gre po njegovem za tvegano, če ne že koruptivno dejanje – korupcija namreč ni le osebno bogatenje z denarjem, temveč tudi omogočanje neupravičene koristi, vpliva ali pozicije. “In KPK je je Jankoviču omogočila, da si bo zagotovo »legalno« pridobil neko korist, saj pri njem ni nič zastonj. Če pa k temu dodamo še, da župan »najlepšega mesta« pravzaprav ne zna ali noče ločiti med javnim in zasebnim, kar je jasno razvidno iz njegovega dosedanjega delovanja, saj vodi občino kot svoj s. p., je to soglasje, čeprav, ponavljam legitimno, samo kos papirja, ki je samo za v smeti. Pravljica o poštenosti za male otroke.”
Politična normalizacija sodelovanja z nedemokratičnimi režimi?
Pomemben vidik v odločitvi KPK je tudi politični signal, ki ga ta pošilja: gre za precedenčni primer, ki lahko normalizira sodelovanje slovenskih funkcionarjev s “sumljivimi”, pogojno demokratičnimi režimi in je lahko nekako tudi dober izgovor za v prihodnje, je prepričan Šumah. Expo 2027 je politični projekt predsednika Vučića, ki v Srbiji krepi avtoritarne trende, projekt pa spremljajo opozorila o večmilijardnih poslih mimo razpisov.
Bodo le slovenska podjetja, povezana z Jankovićem, dobila priložnost?
Šumah opozarja tudi na to, da gre praktično za zasebni projekt Vučića, financiran s strani davkoplačevalcev. “Verjetno bo to dober posel tudi za nekatera slovenska podjetja, predvsem in samo za tista, ki bodo županu glavnega mesta znala mastno poplačati njegova »priporočila«.” V igri pa so veliki denarji, govori se o več milijardah denarja, ki bo porabljen prosto, brez razpisov. In ni hudič, da ne bo svojega lončka tako ali drugače pristavil tudi Jankovič, je prepričan Šumah.
Sara Kovač