“Ob vsem tem zato težko razumemo zavlačevanje vlade RS, ki bo zdravnike in vse zaposlene v zdravstvenem sistemu pripeljalo do izgorelosti, bolnikom pa odvzelo pravico do primernega zdravljenja,” so zapisali zdravniki jeseniške bolnišnice v javnem pismu. Hkrati se sprašujejo, kdaj bodo pristojni ugotovili, da na tak način javno zdravstvo ne bo preživelo.
Stavka slovenskih zdravnikov se z vladno ignoranco do reševanja problema, za katerega se je sama zavezala, da ga bo rešila, nadaljuje. Zdravniki Splošne bolnišnice Jesenice so v javnem pismu sporočili, da kljub temu še vedno zagotavljajo vse nujne obravnave pacientov skladno s stavkovnim minimumom delovnega procesa, hkrati pa težko razumejo zavlačevanje in sprenevedanje vlade, ki s svojim vztrajanjem najbolj škodi slovenskim bolnikom.
Celotno pismo si oglejte v nadaljevanju:
Od začetka zdravniške stavke 15. januarja do 1. marca so bile v Splošni bolnišnici Jesenice stavkovne aktivnosti omejene na enourne zbore zdravnic in zdravnikov dvakrat tedensko.
S 1. marcem je večina zdravnic in zdravnikov, ki so doslej opravljali nadurno delo v obliki nujne medicinske pomoči, umaknilo soglasja za nadurno delo. Tako po 1. marcu 2024 večina zdravnikov dela tedensko 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela, kar je skladno z evropsko direktivo. Nova oblika dela je zahtevala pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo za posledico dodatno zmanjšanje obsega dela predvsem operativnih strok.
Na večjih oddelkih, kot so kirurški, anesteziološki in interni oddelek, zagotavljanje nujnih obravnav sicer poteka nemoteno, prizadete pa so predvsem nenujne elektivne obravnave in operacije.
Največ težav nova organizacija dela povzroča pediatričnemu oddelku in oddelku za ginekologijo in porodništvo, ki ne moreta zagotoviti, da bi z delom po veljavni zakonodaji in evropski direktivi o delovnem času z razpoložljivim kadrom opravili vse nujno delo.
Radiološki oddelek, ki je bistven za kakovostno delo bolnišnice in zagotavlja slikovno diagnostiko, je kadrovsko že leta podhranjen in deluje le s sodelovanjem zunanjih sodelavcev. Že pred pričetkom stavkovnih aktivnosti ni zagotavljal normalnega dela. Z zmanjševanjem dela zunanjih izvajalcev se bo količina in kakovost slikovne diagnostike še dodatno zmanjšala, kar bo močno vplivalo na delo vseh bolnišničnih oddelkov.
Vse to tudi močno vpliva na odnose med zaposlenimi, povečuje stresne obremenitve, kar vpliva na naše delo in zdravje.
Od ponedeljka, 4. marca, zbori zdravnikov tako članov kot nečlanov Fidesa potekajo vsak dan med 8. in 9. uro, kar še dodatno vpliva na potek našega dela. Zaradi stavkovnih aktivnosti je bilo v februarju opravljenih za 7,2 odstotka manj načrtovanih operacij. V prvih treh tednih marca pa se je delež nenujnih operativih obravnav zmanjšal že za 26 odstotkov.
Kljub temu zdravniki v naši bolnici še vedno zagotavljamo vse nujne obravnave pacientov skladno s stavkovnim minimumom delovnega procesa.
Ugotavljamo, da sedanja oblika dela pomembno vpliva na obseg našega dela in obravnavo pacientov, kar se bo ob nadaljevanju stavke v naslednjih tednih še poslabšalo. Zavzemamo se za učinkovit in transparenten javni zdravstveni sistem, ki bo poleg skrbi za paciente prijazen tudi do zdravnikov, ki smo nosilci zdravstvene dejavnosti.
Ob vsem tem zato težko razumemo zavlačevanje vlade RS, ki bo zdravnike in vse zaposlene v zdravstvenem sistemu pripeljalo do izgorelosti, bolnikom pa odvzelo pravico do primernega zdravljenja. Sprašujemo se, kdaj bodo pristojni ugotovili, da na tak način javno zdravstvo ne bo preživelo.
Dovolj je zavlačevanja in sprenevedanja. Od vlade zahtevamo takojšnje učinkovito reševanje razmer v zdravstvu.
C. Š.