Jordan B. Peterson, profesor na Univerzi v Torontu ter avtor priljubljenih knjig 12 pravil za življenje in Onkraj reda – Še 12 pravil za življenje, se je umaknil s profesorskega položaja. S svojega položaja na Univerzi v Torontu je odstopil v znak protesta zaradi hitrega sprejemanja napačnih levičarskih ideologij. V enem od zadnjih del, kjer je svoje razloge pojasnil, pa je akademsko sfero razglasil kot “osupljivo skorumpirano podjetje”.
Svetovno znani klinični psiholog in avtor dr. Jordan B. Peterson je odstopil s svojega stalnega delovnega mesta na Univerzi v Torontu v znak protesta zaradi hitrega sprejemanja napačnih levičarskih ideologij s strani akademske ustanove. Peterson je v pismu, objavljenem v National Postu, pripovedoval, kako raznolikost, vključenost in enakost (Diversity, Inclusivity and Equity mandati ali “DIE”) uničujejo zavezanost šole spodbujanju okolja, ki daje prednost učenju, razpravam in resnični ideološki raznolikosti. Posledično njegovi študentje zaradi njegovih prepričanj niso več imeli možnosti za akademsko kariero, četudi so bili visoko kvalificirani, profesorji na univerzah pa so podvrženi merilom “DIE”, ki zahtevajo vključevanje manjšin ne glede na to, ali so ti študentje kvalificirani ali ne. Omenjena problematika pa ni prisotna samo v akademskih sferah, vedno bolj se infiltrira tudi v filmsko in glasbeno industrijo, širi pa se tudi v podjetja.
Moralno nevzdržno je postalo dejstvo, da so visoko kvalificirani študentje zaradi “DIE” postali minimalno zaposljivi
Sedaj nekdanji profesor psihologije na kanadski univerzi trdi, da se na tak način ustvarja generacija raziskovalcev, ki so popolnoma nekvalificirani za to vrsto dela, in da so študenti, ki so študirali po njegovih “nesprejemljivih filozofskih stališčih”, zdaj v slabšem položaju, saj njegovi visoko kvalificirani študentje, ki so belci in heteroseksualci, zaradi neizpolnjevanja pogojev DIE, ker niso manjšina, niso pridobili raziskovalnih delovnih mest. Dejstvo, da se to dogaja, je Peterson navedel kot razlog, da je njegovo delo postalo moralno nevzdržno, ker se zaveda, da bodo kljub vestnemu usposabljanju z njegove strani kvalificirani in sposobni študentje še vedno zaposljivi z minimalno možnostjo, izključno zaradi drugačnega razmišljanja oziroma neustreznosti pod pogoji “DIE”.
“Raznolikost, vključenost in enakost – ta radikalna levičarska trojka – nas uničuje,” ob tem pa je prav omenjeno “levičarsko trojko” okrivil za razdor med ljudmi in pričakovanjem levičarjev, da bodo vsi ljudje klonili pod pritiskom tega prepričanja.
Svojim kolegom na univerzi zameri “pohlep”
Svoje bivše kolege z univerze Peterson označi kot “pohlepne”, saj za pridobitev raziskovalne štipendije izdelujejo izjave DIE, pri tem pa vsi lažejo in s tem dajejo zgled svojim učencem. Da bi svoje argumente utemeljili, pa po Petersonovih besedah to počnejo konstantno, z različnimi racionalizacijami in utemeljitvami, kar dodatno pokvari že tako osupljivo pokvarjeno podjetje. Razkrije tudi svojo ogorčenost nad izvajanjem usposabljanj, organiziranih s strani “skrajno nekvalificiranega osebja kadrovske službe”, pri čemer neumno in brezskrbno ter na obtožujoč način profesorji predavajo o teoretično vseprisotnih rasističnih/seksističnih/heteroseksističnih stališčih. Tako usposabljanje naj bi bilo zdaj pogosto predpogoj za zasedbo profesorskega mesta v najemni komisiji, številni profesorji pa se podrejajo pravilom univerze v imenu zagotavljanja več priložnosti manjšinam, saj je od tega odvisno njihovo financiranje raziskav in delovna mesta.
Poziv vsem, naj se ne vdajo pritiskom levičarske “trojke”, podpornike pa označil za “strahopetne”
Peterson je svoje delo zaključil z obsodbo vseh aktivistov, ki podpirajo “DIE”. V pismu vso odgovornost preloži na “strahopetne” profesorje, ki svoje učence učijo prikrivanja in laganja, pri tem pa obsodi tudi direktorje, ki to podpirajo, in jih označi za “zlobne kapitaliste”. Ob tem se sprašuje, zakaj nihče ne ukrepa, ko pa to očitno vodi v uničenje. Ob koncu svojega pisma je pozval podjetja, naj preženejo problematično miselnost “DIE” iz svojih kadrovskih oddelkov, glasbenike, umetnike in pisatelje pa je nagovoril: “Nehajte upogibati svojo sveto in zaslužno umetnost zahtevam propagandistov, preden usodno izdate duh svoje intuicije. Nehajte cenzurirati svoje misli. Nehajte govoriti, da boste za svoje orkestralne in gledališke produkcije najeti iz katerega koli drugega razloga kot iz talenta in odličnosti. To je vse, kar imaš. To je vse, kar ima vsak od nas. Kdor seje veter, bo žel vihar. In veter se dviga.”
Tanja Brkić