V zadnjih dneh odmeva odločitev ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja, ki je tik pred iztekom roka preklical javni razpis, ki ga je tik pred odhodom objavila prejšnja ekipa pod vodstvom Mateje Čalušić (Svoboda). Gre za razpis v vrednosti 3,5 milijona evrov, ki bi ga v veliki meri financirali davkoplačevalci.
Kot je razvidno iz javne objave, ki kroži po družbenih omrežjih, so naslovi projektov, ki bi bili podprti, v veliki meri takšni, da se zdi, da so napisani predvsem z namenom, da zagotovijo delo in financiranje raziskovalnim institucijam, rezultati pa bi koristili predvsem “denarnicam raziskovalcev”.
Tako je v svoji objavi zapisal novinar in urednik Jože Biščak, ki je objavil celoten seznam tem.
Tole👇 so naslovi #projekt-ov, ki bi jih plačali neto davkoplačevalci in za katere javni razpis je preklical @jciglerkralj. Gre za teme, ki so očitno same sebi namen in rezultati katerih bodo koristili izključno denarnicam “raziskovalcev”. pic.twitter.com/NZalm1wLJt
— Joze Biscak (@JozeBiscak) July 3, 2026
Te teme so očitno napisane v jeziku, ki je tipičen za akademske razpise – poln strokovnih izrazov, ki zvenijo impresivno, a v praksi pogosto prinašajo malo konkretne koristi za slovenske kmete, podeželje ali prehransko varnost. Namesto reševanja realnih problemov (npr. nizke odkupne cene, birokracija, suša, dostop do zemlje) se velik del sredstev usmerja v projekte, ki se ukvarjajo s podnebnim aktivizmom in ekološkimi vizijami, ki so bolj v skladu z zeleno agendo kot z realnimi potrebami sektorja.
Minister Cigler Kralj je odločitev utemeljil z besedami, da je razpis vseboval preveč “aktivizma”. S tem je jasno povedal, da pod njegovim vodstvom davkoplačevalski denar ne bo več brez zadržkov tekel v projekte, ki nimajo jasne povezave s potrebami kmetov in kmetijske stroke. Namesto tega napoveduje nov razpis, ki bo bolje usmerjen v praktične rešitve.
Ta poteza je sprožila burne reakcije. Del raziskovalne srenje je ogorčen nad “cenzuro” in nenadnim preklicem, medtem ko drugi pozdravljajo končno prevetritev razpisov, ki so pod prejšnjo vlado postali orodje za financiranje ideoloških prioritet. Dejstvo, da so bile prijave pripravljene mesece in da je bil razpis preklical le dve uri pred iztekom roka, kaže na slabo načrtovanje prejšnje ekipe na ministrstvu – ali pa na zavestno ignoriranje opozoril.
Da zadeva še bolj zbuja dvom, pa je pričakovati saj nekdanja ministrica še danes ni pojasnila ozadja afere z luksuznim čolnom Bavaria Vida 33. Podjetje Goistra d.o.o., v katerem je bil solastnik partner ministrice Andrej Krmec, je za projekt “Anima Istra” (promocija vina na morju) prejelo skoraj 196 tisoč evrov javnih sredstev. Od projekta je v bistvu ostal le ta desetmetrski čoln, ki je po navedbah virov večinoma sameval v izolski marini. Zasebno pa sta ga Čalušićeva s partnerjem uporabljala za svoje zasebne izlete.
A.H.