Direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIE) John Ratcliffe je v kritičnem trenutku obiskal Kubo, kar predstavlja pomemben in močno simboličen diplomatski premik. To je prvi pristanek ameriškega vladnega letala na kubanskem ozemlju (izven vojaške baze Guantánamo) po letu 2016, ko je otok obiskal takratni predsednik Barack Obama.
Obisk poteka sredi obsežnih protestov v Havani in po vsej državi, ki so izbruhnili zaradi katastrofalne energetske krize. O tem si lahko preberete tukaj.
Kuba se sooča z eno najhujših gospodarskih in energetskih kriz v zadnjih desetletjih. Po izgubi glavnega dobavitelja nafte Venezuele (po aretaciji Nicolása Madura) in omejitvah dobav iz Meksika je država ostala praktično brez goriva. Minister za energetiko Vicente de la O je potrdil, da je zaloga dizla in kurilnega olja popolnoma pošla. Elektroenergetsko omrežje deluje le na omejeni domači proizvodnji nafte, plinu in obnovljivih virih.
“Kuba že 6 tednov ni prejela nafte, spet so izpadi električne energije, Rusija pa se ni več pojavljala … Zdaj je direktor Cie pravkar pristal v Havani,” je med drugim zapisal uporabnik na X ob videoposnetku.
🇺🇸🇨🇺 Cuba hasn’t had an oil delivery in 6 weeks, blackouts are back, and Russia stopped showing up…
Now the CIA director just landed in Havana.
The U.S. is offering $100 million in aid. The price: meaningful reforms to Cuba’s communist system.
Decades of frozen relations, and… https://t.co/BYbALSbgk8 pic.twitter.com/K6L0q8SasZ
— Mario Nawfal (@MarioNawfal) May 15, 2026
Pogovori in ameriška ponudba
Med obiskom so kubanske oblasti poudarile, da ne predstavljajo varnostne grožnje za ZDA ter da na ozemlju nimajo tujih vojaških ali obveščevalnih baz. Ameriška delegacija je objavila fotografije sestanka (z zabrisanimi obrazi), kar je še dodatno poudarilo simboliko dogodka.
Ameriško zunanje ministrstvo je Kubi ponudilo 100 milijonov dolarjev humanitarne pomoči, ki bi jo razdelile Katoliška cerkev in druge neodvisne organizacije. Ponudili so tudi terminale Starlink za izboljšanje dostopa do interneta. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je izrazil pripravljenost sprejeti pomoč, a hkrati poudaril, da bi bilo najučinkovitejše odpravo ameriških sankcij in embarga.
Strokovnjaki ocenjujejo, da ZDA s kombinacijo obiska visokega predstavnika CIE, ponudbe pomoči in javnega pritiska spodbujajo Kubo k globokim gospodarskim in političnim reformam – vključno z odprtjem za zasebni sektor, privabljanjem tujih investicij in morebitno osvoboditvijo političnih zapornikov.
A.H.