Nabor nepravilnosti DVK na zadnjih volitvah v državni zbor zveni kot slaba šala. Od formalnih nezakonitosti, kar se tiče sklicevanja komisij in organizacije volišč, pa vse do nenavadnih zapletov pri štetju glasov iz tujine. Dodaten sum vzbujajo tudi bizarni rezultati štetja tujih glasovnic, ki so dali diametralno nasprotne rezultate kot leta 2022. Kaj se dogaja?
V času, ko nastajajo te vrstice, štetje še vedno poteka, saj DVK do danes še ni uspela prešteti vseh glasovnic. O težavah pri preštevanju glasovnic smo več pisali tukaj. Sicer pa je vzorec glasovanja že jasen in ta nenavadno odstopa od vzorcev iz prejšnjih volitev. Do zdaj je bila tradicija, da so glasovi iz tujine premočno podpirali desne stranke, ki so na ta račun po preštetju vseh glasov tudi pridobivale.
Letos pa je v tujini premočno (bolj prepričljivo kot doma) slavilo Gibanje Svoboda, zelo visoko pa se je uvrstila tudi skrajno leva stranka Levica, ki je zasedla tretje mesto, pred vsemi drugimi zasledovalci, ki so se uvrstili v parlament.
Trend, ki ga opazujemo, pa se pojavlja vse od leta 2022, čeprav bi bil takrat veliko bolj razumljiv, glede na to, da smo živeli v kovidni histeriji, ki so jo spodbujali tako mediji kot politika.
Pred tem so desne stranke dobile veliko več glasov kot leve. Leta 2018 bi po glasovih iz tujine SDS pometla na volitvah in dobila skoraj toliko glasov kot levičarski liberalni trojček skupaj (SMC, LMŠ, SAB). Po podatkih z veleposlaništev (ki še vedno niso prešteti) pa bi NSi in SDS skupaj premagala vso “združeno levico”.
Leta 2014 bi po glasovih z veleposlaništev desna koalicija premagala levo, SDS pa je bila tudi po glasovanju iz tujine po pošti veliko bližje kot pri volivcih v državi – kljub temu, da je bil prvak opozicije takrat po krivem v zaporu.
Dodatno čudi tudi dejstvo, da je tujina leta 2022 prispevala kar 14.593 glasovnic, letos pa skoraj za polovico manj – kljub hudi polarizaciji in eksplozivni retoriki v času volitev (od obtožb o veleizdaji do prisluhov, ki nakazujejo hudo razširjeno korupcijo znotraj največje vladne stranke) je iz tujine prišlo skoraj 6.000 glasov manj. Poraja se torej vprašanje, ali je DVK res poslala glasovnice na vse naslove v tujini, tudi denimo Slovencem v Argentini, Kanadi, ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer sta tradicionalno visoko število glasov dobila SDS in NSi.
⚠️‼️ Zdaj pa poglejte tole štetje glasovnic iz tujine za okraj 4/III – Šentjošt, Dobrova, Polhov Gradec…, od koder je čez lužo odšlo ogromno Slovencev. Ki ne volijo levo.
GS 28%,
Levica 18%
Nsi 4%
SDS 18%,
Logar 12%…Še kdo verjame, da so bile glasovnice res poslane vsem? https://t.co/u6sETAwZi2
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 30, 2026
Pri tem pa še dodatne sume vzbujajo poročila zamejcev, ki potrjujejo, da niso dobili volilnih lističev. Na primer v Argentini, kjer slovenska diaspora navadno dobi velik del glasov.
V Argentini veliko od nas ni dobilo pošte, nekateri pa šele včeraj…
— Daniel (@ThermoKiller) March 30, 2026
Podobne zgodbe iz Vatikana, kjer naj nekateri glasovnic sploh ne bi dobili, spet drugi pa so glasovali za SDS, čeprav od tam ni nobenih glasov za stranko:
In še volivec iz Vatikana: https://t.co/v2dgAA2msO pic.twitter.com/aYQhMiyuIc
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 31, 2026
Nemogoče, moj sin je tam glasoval za @strankaSDS‼️ https://t.co/BKO6L3FMDy
— Monika Gregorcic (@mgregorcic) March 31, 2026
Videti je torej, da se vzpostavlja nek vzorec, kot da DVK ni poslal vseh glasovnic v nakatere bazene desno volečih izseljencev, medtem ko so glasovi prispeli v tipične levičarkse vroče točke kot sta Bruselj in Berlin. DVK, z direktorjem, ki je bivši levičarksi politik, bo morala vsekakor razložiti poročila iz terena, kjer se ljudje pritožujejo, da volilnih lističev niso dobili.
I. K.